Osnove diagnostike v ortopediji: 

• zbir vseh podatkov bolnika
  • družinska anamneza (razvojne nepravilnosti, revmatizem, tuberkuloza, maligna obolenja)
  • prejšnje bolezni (bolezni, poškodbe, operacije, maligne bolezni)
  • sedanja bolezen
  • socialna anamneza (delovno mesto, poklic, razvade)

1.1.2.      Klinični pregled

 

• inspekcija (ogled)
• palpacija in perkusija (otipavanje, potrkavanje)
• avskultacija (poslušanje)

 

• meritve gibljivosti sklepa
  • fleksija (upogib sklepa)
  • ekstenzija (iztegnitev sklepa)
  • abdukcija (odmik)
  • addukcija (primik)
  • antefleksija (dviganje iztegnjenega uda navzpred)
  • retrofleksija (dviganje iztegnjenega uda navzad)
  • zunanja in notranja rotacija
  • pronacija in supinacija

 

• gibljivost zgornje okončine

 

• gibljivost hrbtenice
  • opisno (predklon do gležnjev…)
  • meritev po Schobru (ledvena hrbtenica) in
  • Ottu (prsna hrbtenica)

 

• gibljivost spodnje okončine

 

• specialne meritve
  • meritve dolžine spodnjih okončin
    • s podlaganjem deščice pod krajšo nogo do izenačitve nagiba medenice (višina anteriornih iliakalnih spin)
    • razdalja spina iliaca anterior superior – notranji maleol (absolutna dolžina – vzrok v nogi)
    • razdalja popek – notranji maleol (relativna ali funkcionalna dolžina – vzrok v hrbtenici)
  • meritve obsega okončin

 

• ugotavljanje nestabilnosti sklepov

 

• okvirni nevrološki pregled
  • senzibiliteta (občutek za dotik – po dermatomih)
  • motorika (ocena mišične moči – po miotomih) – lestvica mišične moči
    • 0 = ni kontrakcije (mrtva mišica – plegija)
    • 1 = mišica se skrči, vendar ni giba
    • 2 = možen je gib, vendar ne proti teži
    • 3 = možen je gib proti teži
    • 4 = možen gib proti manjšemu uporu
    • 5 = normalna mišična moč
  • refleksi
    • refleks bicepsa, tricepsa, patelarni, ahilov refleks…
    • refleks je lahko ugasel, oslabel, pojačan

 

1.1.3.      Diagnostične metode

 

• rtg slikanje
• magnetna resonanca, CT, Mielografija
• ultrazvok
• izotopske preiskave – scintigrafija skeleta
  • v krvno žilo vbrizgani radioaktivni izotop se kopiči na mestu okvare, bolezni v kosti
  • pomembna za odkrivanje kostnih tumorjev, metastaz, vnetja, obrabe sklepov
• laboratorijske preiskave (levkociti, CRP, sedimentacija, alkalna in kisla fosfataza)
• posebne preiskave (preiskave punktatov, Mantoux test, citologija, histologija, EMG)

 

1.2.Zdravljenje ortopedskih bolezni

 

1.2.1.      Konzervativno zdravljenje

 

• zdravljenje z zdravili
  • analgetiki – delujejo proti bolečini (Lekadol, Tramal)
  • nesteroidni antirevmatiki – delujejo proti bolečini in protivnetno (Naklofen, Ibuprofen, Ketonal)
  • antibiotiki – zdravljenje bakterijskih okužb
  • kortikosteroidi – blokade (Kenalog, Flosteron)

 

• fizikalno zdravljenje
  • fizioterapija (telesne vaje, masaže, razgibavanje, PEARL, UKV, TENS, hidroterapija…)
  • mavec (kalcijev sulfat na povoju) – vrste mavca
    • imobilizacijski mavec (zlom kosti, zvini)
    • redresijski (korekcijski) mavec (deformacije)
  • zapleti po namestitvi mavca
    • nekroze (izbočeni deli telesa – peta, gleženj, olekranon, pogačica…)
    • motnje prekrvavitve
    • poškodbe živcev (peronealni živec, radialni živec…)
    • izrez ali menjava mavca!
  • zdravljenje z ortopedskimi pripomočki
    • ortoze: izboljša funkcijo delu telesa
    • proteze: nadomesti manjkajoči del telesa, proteze za zgornje in spodnje okončine, kozmetične in delovne proteze

 

 

1.2.2.      Operativno zdravljenje

 

( slika)
Razvojne in funkcionalne zakonitosti gibal

 

1.2.3.      Normalna rast

 

• embrionalna faza (do 8. tedna nosečnosti)
• fetalna faza (od 8. tedna do rojstva)
• zgodnje otroštvo (od rojstva do 2. leta starosti)
• otroško obdobje (od 2. leta do adolescence)
• adolescenca (vmesna faza do zrelosti)

 

• embrionalna faza (do 8. tedna)
  • jajčece + semenčica → gameta → morula → blastocista (se zasidra na maternico)
  • organogeneza od 3. do 8. tedna
  • nevralni kanal se zapre – folna kislina!
  • do konca faze ima že človeško podobo, velik 20mm
  • genetske napake, teratogeni dejavniki (alkohol)

 

• fetalna faza (od 8. tedna do rojstva)
  • teden: določen spol, velik 50 mm
  • teden: osifikacija kosti, razviti sklepi (gibanje), velik 100 mm
  • 20 tednov: velik 16 cm

 

• zgodnje otroštvo (od rojstva do 2. leta starosti)
  • razvojne posebnosti
    • plosko stopalo
    • obračanje stopala navznoter ali navzven
    • noge na “O” ali “X”
  • niso deformacije, ne potrebujejo zdravljenja

 

• otroško obdobje (od 2. leta do adolescence)
  • rast je nekoliko počasnejša
  • zgornji okončini in stopala rastejo hitreje
  • na rast vplivajo
    • endokrini dejavniki
    • prehrambeni dejavniki
    • metabolični dejavniki
    • genetski dejavniki

 

• adolescenca (od pubertete do zrelosti)
  • nekatere bolezni (skolioza, zdrs epifize glavice stegnenice, disekantni osteohondritis, spredaj boleče koleno, osteosarkom, Ewingov sarkom…)
  • “burno obdobje”
  • pomen psihosocialnih dejavnikov

1.3. 4Nenormalna rast

 

• kongenitalne (genetske) bolezni
  • monogene bolezni
    • avtosomne bolezni (avtosomni kromosomi)
      • dominantno (ahondroplazija – pritlikavost)
      • recesivno (mukopolisaharidoze)
    • vezane na spolne kromosome (x-kromosom)
      • dominantno (vitamin D-rezistentni rahitis)
      • recesivno (hemofilija, Duschenova mišična distrofija)
    • poligene bolezni (skolioza, prirojeni izpah kolka, Perthesova bolezen…)

 

• endokrini dejavniki (hormoni)
• metabolni dejavniki (rahitis)
• vplivi okolja
  • teratogeni dejavniki
    • rentgensko sevanje
    • vplivi nekaterih zdravil (Talidomid)
    • bolezni matere (rdečke)
  • travmatski dejavniki (težek porod, poškodbe)
  • vnetja
  • asimetrični športi (tenis)

 

• zakon “maksimum-minimum”
  • telo skuša doseči maksimalno trdnost z minimalno količino materiala

 

• Wolffov zakon transformacije kosti
  • kost se gradi tam kjer je potrebna in razgrajuje kjer ni potrebna

1.3.     Prirojene in razvojne nepravilnosti gibal

 

• prirojene nepravilnosti so motnje telesnih oblik ali funkcij, ki so prisotne že ob rojstvu
  • malformacije (zgodaj v embrionalnem življenju, preden so organi in okončine razviti)
  • deformacije (nastanejo v fetalnem obdobju, ko so bili organi in okončine že razviti)

 

• lahko so sistemske (generalizirane) ali lokalne nepravilnosti

 

• vzroki za nastanek
  • endogeni (genetski vzrok)
    • dominantno dedovanje
    • recesivno dedovanje
  • eksogeni (vplivi okolja)
    • virus rdečk
    • Talidomid (amelije)
    • rtg sevanje
  • kombinacija obeh

 

• vrste
  • aplazija – organ se ne razvije
  • hipoplazija – organ je manjši
  • hiperplazija – organ je večji
  • displazija – organ je nepravilno razvit
  • polidaktilija – večje število prstov

 

• delitev
  • glede na etiopatogenezo
    • znan povzročitelj
    • neznan povzročitelj
  • patološka klasifikacija
    • motnje v razvoju hrustančnega tkiva
    • motnje v razvoju kostnega tkiva
    • motnje mešanega tipa

 

1.3.1.      Ahondroplazija (pritlikavost)

 

• prirojena motnja (monogeno dominantno dedovanje)
• značilna je pritlikava rast

 

• motena je enhondralna osifikacija dolgih (cevastih) kosti in lobanjske baze (proliferativna cona rastnega hrustanca)
• rast ploščatih kosti je normalna – perihondralna osifikacija (lobanja, rebra, vretenca, medenica…)

 

• klinična slika
  • kratke okončine, predvsem njihovi zgornji deli, kratki prsti
  • trup in lobanja normalna
  • nesorazmerje med trupom in okončinami
  • varusne deformacije kolen (kolena na “O”)
  • povečana ledvena lordoza in prsna kifoza
  • uvlečen predel nosnega korena (motena rast lobanjske baze)
  • kvadratasta oblika obraza
  • pogosto je prisotna zožitev hrbteničnega kanala (stenoza)
  • normalno inteligentni
  • veseljaki, pogosto depresivni

 

• zdravljenje
  • vročnega zdravljenja ni
  • operativno zdravljenje
    • korekcija krivih okončin
    • operativno zdravljenje zožitve hrbteničnega kanala
    • podaljšave udov

 

1.3.2.      Dishondroplazija (bolezen Ollier)

 

• motnja v razporedu in razvoju hrustančnega tkiva v predelu rastne plošče
• hrustančne celice so nakopičene v obliki hrustančnih tumorjev – enhondromi

 

• klinična slika je zelo raznolika
  • pogosto motena rast telesa na eni strani s prikrajšavami udov
  • raznolike deformacije delov telesa
  • pogosto se tumorji spremenijo v rakaste tumorje

 

• zdravljenje
  • odstranitev tumorja in polnitev s kostjo
  • podaljševanje udov
  • korekcije deformacij
  • opazovanje (pogosto rakasta preobrazba tumorja)

 

1.3.3.      Osteohondromatoza (eksostoze)

 

• nepravilen razpored dela rastnega hrustanca
• tvori se kostni izrastek, ki raste s površine kosti vstran
• podoben vršičku cvetače z ozko bazo
• rast izrastka se preneha z zaključkom rasti

 

• klinična slika
  • asimptomatski (brez težav)
  • bolečine
  • okvare živcev, žil
  • preskoki tetiv, mišice

 

• zdravljenje
  • odstranitev izrastka, če moti

 

1.3.4.      Prirojena lomljivost kosti (osteogenesis imperfecta)

 

• bolezen je prirojena in dedna
• posledica motnje tvorbe kolagenskih vlaken
• posledično so kosti krhke in se lomijo
• zlomi so lahko prisotni že ob rojstvu ali pa se zlomi začnejo kasneje

 

• klinična slika
  • pogosti zlomi kosti
  • modre beločnice
  • ohlapnost sklepov
  • deformacije zaradi zlomov
  • skolioze

 

• zdravljenje
  • opornice
  • operacije zlomov

1.4.     Sistemske bolezni skeleta

 

• vloga kosti
  • opora telesu
  • zaščita organov (lobanja)
  • pripenjališče mišic, vezi (so del gibalnega sistema)
  • tvorba krvnih celic (eritrociti, levkociti)
  • skladišče mineralov (99% Ca, 90% P, 66% Mg)

 

• presnova mineralov v kosti – kalcij (Ca)
  • 99 % vsega kalcija je v kosteh
  • kostem daje trdoto
  • strjevanje krvi, prenos živčno-mišičnih dražljajev, pri krčenju mišic, delovanje encimov, acido-bazno ravnotežje
  • koncentarcija v krvi je uravnotežena (paratiroidni hormon, aktivna oblika vitamina D3 in kalcitonin)

 

• uravnavanje koncentracije kalcija v krvi
  • aktivna oblika vitamina D3
    • omogoča resorbcijo kalcija v črevesju
  • paratiroidni hormon (hormon obščitnic)
    • poveča aktivnost osteoklastov (s tem se poveča raztapljanje kosti in s tem sproščanje kalcija iz kosti v kri)
    • poveča pretvorbo vitamina D3 v aktivno obliko vitamina D3
  • kalcitonin (ščitnični hormon)
    • zavira aktivnost osteoklastov (s tem se zmanjša raztapljanje kosti in s tem sproščanje kalcija iz kosti v kri)

 

1.4.1.      Rahitis

 

• bolezen kostne presnove, ki nastane zaradi pomanjkanja kalcija pri dojenčkih in majhnih otrocih kot posledica
  • pomanjkanja vitamina D ali kalcija v hrani
  • nezadostne resorbcije kalcija v črevesju (celiakija)
  • zaradi pomanjkanja UV svetlobe

 

• zaradi zalog vitamina D v jetrih dojenčka se rahitis do 6. meseca starosti ne pojavi
• zaradi pomanjkanja kalcija ni možna kalcifikacija matriksa v rastnem hrustancu in tako pretvorba v normalno kost
• kosti so mehke in se zaradi pritiskov, teže krivijo
  • glavica zaležana (kraniotabes)
  • zadebeljeni predeli metafiz (gležnji,zapestja,kolena)
  • deformiran prsni koš (kurje prsi)
  • ukrivljene dolge kosti (krive noge – noge na “O” ali “X”)
  • kifoza hrbtenice
  • napihnjen trebuh, prebavne motnje

 

• zdravljenje
  • preventivni ukrepi
  • visoki odmerki vitamina D
  • dieta bogata s kalcijem
  • sončenje
  • zdravljenje celiakije (glutenska dieta)
  • operativno zdravljenje posledic (osteotomije)

 

1.4.2.      Osteoporoza

 

• sistemska bolezen skeleta z zmanjšanjem (atrofija) kostne mase – “redka kost”
• količina kostnega tkiva se kritično zmanjša in že pri minimalnih obremenitvah lahko pride do zlomov – povečana lomljivost kosti
• 40 % žensk po menopavzi ima osteoporozo

 

• najpogostejši zlomi
  • koželjnica ob zapestju – najprej
  • hrbtenična vretenca – najpogostejši
  • kolk – najhujše posledice

 

• dejavniki tveganja

 

• delitev
  • sekundarne osteoporoze – kot posledica neke bolezni ali stanja (gastrektomija, KOPB, uživanje kortikosteroidov, maligna obolenja, imobilizacija)
  • primarne osteoporoze

 

• primarna ostoporoza
  • juvenilna osteoporoza (zlomi vretenc v predpubertetnem obdobju, traja nekaj let, spontane mine)
  • involutivna osteoporoza
    • postmenopavzalna osteoporoza (ženske v klimakteriju kot posledica zmanjšanega izločanja estrogenov iz jajčnikov)
    • senilna osteoporoza (po 70. letu starosti pri obeh spolih)

 

• preventiva in zdravljenje
  • primerna prehrana (kalcij, vitamin D)
  • fizična aktivnost
  • gibanje na soncu
  • kajenje, alkohol, kava
  • merjenje kostne mase
  • zgodnje zdravljenje

 

1.5.     Posebnosti v obliki in delovanju gibal

 

1.5.1.      Človekova drža

 

• pokončna drža je osnovna značilnost človeka, je individualno značilna in se neprestano spreminja
• na držo vpliva kostni sistem, živčno-mišični sistem, psihološki dejavniki

 

• normalna drža je tista, pri kateri dosežemo ravnotežje telesa v gibanju in mirovanju z najmanjšim mišičnim naporom in pri kateri so nosilne strukture čim bolj zaščitene pred obrabnimi spremembami in poškodbami

 

• razvoj človekove drže
  • novorojenček se rodi z zmerno kifotično ukrivljeno hrbtenico in flektiranimi kolki
  • z dvigovanjem glavice se oblikuje vratna lordoza
  • v nadaljnjem razvoju se iztegnejo noge v kolku
  • z vstajanjem se poveča nagib medenice in nato se izoblikuje ledvena lordoza in hrbtenica se kot steber dvigne iz medenice

 

• pokončna drža je dinamično stanje, ki se zoperstavlja težnosti in jo vzdržujemo s stalno aktivnostjo živčno-mišičnega sistema – telo neprestano lovi ravnotežje
• dve vrsti mišične aktivnosti:
  • fazična: v neki mišici se naenkrat skrči večje število mišičnih vlaken (za korekcijo večjih premikov telesa)
  • tonična: stalna mišična aktivnost manjšega števila mišičnih vlaken, kar povzroča stalno mišično napetost (za vzdrževanje drže telesa)

 

• telo pri mirovanju in gibanju neprestano lovi ravnotežje in potrebni so stalni popravki
• za dosego ravnotežja skrbi centralni živčni sistem, ki neprestano dobiva informacije iz čutil v mišicah, kitah, sklepih, kože in iz ravnotežnega organa ter oči

 

• težiščnica telesa
  • pri pokončni stoji poteka težiščnica po sredini telesa, gledano iz strani pa ves čas pred hrbtenico (posledica je navor telesa naprej)

 

• slaba drža
  • nepravilnosti in nenormalnosti v položaju in obliki hrbtenice, ramen, spodnjih okončin, ki niso posledica okvar na kostnem, živčno-mišičnem sistemu, temveč so posledica nezadostnega in nepravilnega delovanja mišic
  • slaba drža se hote oz. z voljo popolnoma popravi
  • slaba drža je funkcionalna motnja
  • če slaba drža traja predolgo, se pojavijo strukturne spremembe na gibalih – deformacije
  • deformacije se hote ne popravijo

1.6.     Vnetne bolezni gibal

 

• bakterijska (gnojna) vnetja
  • gnojno vnetje sklepov in kosti (osteomielitis)
  • TBC vnetje

 

• nebakterijska vnetja
  • revmatoidni artritis

 

1.6.1.      Bakterijska (gnojna) vnetja

 

• delitev
  • glede na čas nastanka
    • akutno vnetje (3 tedne)
    • kronično vnetje (več kot 3 tedne)
  • glede na vzrok nastanka
    • hematogeno vnetje (po krvi) iz nekega žarišča po telesu (pljučnica, kožni tur, sečila, zobni granulom…)
    • direktno (odprti zlom kosti, vbodne rane v sklep)
    • jatrogeno – umetno povzročeno (posledica nestrokovne punkcije sklepa, vnetja po operacijah…)

 

• znaki vnetja
  • lokalni znaki vnetja
    • rdečina kože
    • povečana lokalna temperatura
    • bolečina
    • oteklina
    • motena funkcija (slabša gibljivost sklepa)
  • splošni znaki vnetja
    • povišana telesna temperatura
    • slabo počutje
    • hujšanje
    • slabokrvnost

 

1.6.2.      Akutno gnojno vnetje

 

• klinična slika
  • burna klinična slika (bolnik izgleda močno prizadet)
  • jasno izraženi lokalni znaki vnetja (rdečina, oteklina, lokalna temperatura, huda bolečina, slabo gibljiv sklep)
  • splošni znaki vnetja (TT preko 38°C, mrzlica, motnje zavesti)
  • nujno stanje v ortopediji (posledica je lahko popolno uničenje sklepa in smrt bolnika)

 

• diagnoza
  • klinični pregled
  • laboratorijske preiskave
    • povišane vrednosti levkocitov (pogosto preko 18.000)
    • CRP (pogosto preko 150)
    • povišana sedimentacija (SR)
  • punkcija (gnojna vsebina)
  • rtg spremembe so vidne po nekaj tednih (posledice vnetja)

 

• terapija
  • takojšnja punkcija, punktat pošljemo na preiskave
  • po punkciji takoj pričnemo z antibiotično terapijo intravenozno
  • po prejemu izvida punktata eventualno spremenimo antibiotično terapijo
  • antibiotična terapija intravenozno traja najmanj 6 tednov, nato per os še 3 – 6 tednov
  • operativno zdravljenje v primeru hudega vnetja in če antibiotična terapija ne pomaga v nekaj dneh
  • ves čas kontroliramo laboratorijske vrednosti (L, CRP, SR), ki morajo padati

 

• akutno gnojno vnetje
  • nujno stanje
  • najprej punkcija, nato antibiotik!
  • posledice so lahko zelo hude (uničenje sklepa)

1.6.3.      Kronično gnojno vnetje, TBC

 

• klinična slika
  • zabrisana klinična slika (bolnik sprva ne izgleda prizadet)
  • slabo izraženi lokalni znaki vnetja (blaga rdečina, blaga oteklina, nekoliko povišana lokalna temperatura, zmerna bolečina, blaga omejena gibljivost sklepa)
  • splošni znaki vnetja slabo izraženi (telesna temperatura rahlo povišana, počasno hujšanje, oslabelost)
  • ni nujno stanje v ortopediji

 

• diagnoza
  • klinični pregled
    • laboratorijske preiskave (rahlo povišane ali celo normalne vrednosti levkocitov, CRP in sedimentacije – SR)
    • rtg, MRI, scintigrafija skeleta, CT
    • punkcija

 

• terapija
  • punkcija, punktat pošljemo na preiskave
  • po punkciji pričnemo z antibiotično terapijo intravenozno
  • po prejemu izvida punktata eventualno spremenimo antibiotično terapijo
  • antibiotična terapija intravenozno traja najmanj 6 tednov, nato per os še 3 – 6 tednov, TBC 6 mesecev
  • operativno zdravljenje, če antibiotična terapija ne pomaga
  • kontrola laboratorijskih vrednosti (L, CRP, SR)

 

1.6.4.      Nebakterijska vnetja (revmatoidni artritis)

• kronična vnetna bolezen sklepov neznanega vzroka
• prizadeti številni sklepi po telesu
• kronično vnetje postopno uničuje sklepne strukture
• bolezen poteka neznačilno s poslabšanji in izboljšanji
• povzroča hudo invalidnost v 10 %
• 2 – 3 % odraslih
• avtoimuna bolezen? (v 80 % je prisoten revmatoidni faktor – protitelesa)
• punktat sklepa je sterilen

 

• klinična slika
  • eden prvih znakov je jutranja okorelost prstov rok, sledi otekanje in bolečine v sklepih
  • simetrična prizadetost sklepov
  • bolezen postopno zajame vse več sklepov po telesu
  • v končni fazi so sklepi povsem uničeni in močno deformirani

 

• terapija
  • antirevmatiki
  • toplotne obloge
  • fizioterapija
  • operacije
    • odstranitev sinovije (sklepne ovojnice), ki predstavlja vir kronične bolezni
    • vstavitev umetnih sklepov

1.7.     Degenerativne bolezni gibal

1.7.1.      Artroza (obraba sklepov)

• artroza je obrabljanje sklepnega hrustanca
• hrustanec z leti izgublja vodo in postaja mehansko manj odporen
• hrustanec izgubi svoj sijaj, postaja neraven, razpokan in se tanjša
• pomen gibanja pri prehrani hrustanca

 

• delitev
  • primarna artroza (vzrok ni znan) – 80 %
  • sekundarna artroza (posledica nekega stanja: predhodno gnojno vnetje sklepa, revmatoidni artritis, sklepni zlomi, pogoste krvavitve v sklep – hemofilija)

 

• hrustanec se tanjša, izgubi svoj sijaj
• hrustančni obruski povzročajo vnetje sklepne ovojnice, ki se zato zadebeli – pogosti so izlivi v sklepu, ki so sterilni
• ob robu sklepa se tvorijo kostni izrastki (osteofiti)
• kost pod stanjšanim hrustancem postane bolj kompaktna – skleroza
• v kosti se pojavljajo kostne ciste

 

• klinična slika
  • bolnik čuti občasne bolečine, ki se z leti povečujejo
  • bolečina je vezana na fizično aktivnost
  • občasni izlivi v sklep – punktat je sterilen
  • s časom je gibljivost sklepa vse bolj omejena
  • sklep se s časom vse bolj deformira

 

• diagnoza – rtg slikanje
  • zožena sklepna špranja
  • robni kostni izrastki – osteofiti

 

• terapija
  • zmerna fizična aktivnost
  • ob bolečinah antirevmatik
  • fizioterapija
  • v napredovalem stanju bergle
  • blokade sklepa
  • v končnem stanju vstavitev proteze

 

 

1.8.     Bolezni in okvare živčno-mišičnega sistema

1.9.     Novotvorbe gibal

• delitev
  • primarni kostni tumorji (benigni in maligni tumorji)
  • sekundarni kostni tumorji (metastaze)

 

• razvrstitev glede na osnovno celico
  • osteoblast – gradi kost
  • hondroblast – gradi hrustanec
  • osteoklast – razgrajuje kost

 

1.9.1.      Primarni benigni kostni tumorji

• osteom
  • tumorska celica – osteoblast
  • na površini kosti
  • tipna izboklina
  • operativna odstranitev v primeru težav

 

• osteoid osteom
  • tumorska celica – osteoblast
  • majhen tumor v obliki gnezda (nidus) na površini dolgih cevastih kosti z močno periostalno reakcijo (pokrit z debelo plastjo kosti)
  • na rtg sliki je vidna svetlina, ki je obdana z debelo plastjo kosti (izrazita periostalna reakcija in svetlina (nidus) v kosti)
  • bolečina na mestu tumorja, značilna nočna bolečina (ponoči sproščajo prostagladini)
  • bolečina izgine po Aspirinu – Aspirinski test
  • scintigrafija močno pozitivna, CT
  • operativna odstranitev tumorja

 

• hondrom
  • tumorska celica – hondroblast
  • najpogosteje v malih kosteh roke in stopala
  • hrustančne celice se množe in tanjšajo kost (osteoliza)
  • grčaste zadebelitve, lahko zlom
  • operativna odstranitev in polnjenje votline s kostjo

 

• osteohondrom (exostosis)
  • najpogostejši kostni tumor
  • tumorska celica – hondroblast
  • raste iz metafize dolge cevaste kosti (najpogosteje v okolici kolena)
  • iz kosti raste kot ozka baza, ki se razširi v cvetačasto tvorbo, pokrito s hrustančno kapo
  • tumor raste dokler raste kost
  • operativna odstranitev če moti

 

• osteoklastom (gigantocelularni ali rjavi tumor)
  • tumorska celica – osteoklast
  • benigen tumor, občasno se spremeni v malignega – semimaligen tumor
  • mladi odrasli v predelu epifiz dolgih cevastih kosti (okoli kolena, spodnji del koželjnice)
  • kost se razgrajuje, votlina je napolnjena z rjavkasto zdrizasto vsebino, na površini se kost z rastjo stanjša (tumor s svojo rastjo povzroča tanjšanje površine kosti; kost oslabi in s časom obstaja nevarnost zloma kosti)
  • bolečina, zlom kosti
  • operativna terapija: izpraznitev votline in polnitev s kostjo ali cementom

 

1.9.2.      Primarni maligni kostni tumorji

• osteosarkom
  • tumorska celica – osteoblast
  • najpogostejši maligni tumor kosti, tudi najbolj maligen
  • raste hitro in zgodaj zaseva (pljuča)
  • najpogosteje okoli kolena, zgornji del nadlahtnice
  • najpogosteje otroci od 10 do 20 leta
  • bolečina, tipen tumor, hujšanje, zlom, splošna oslabelost
  • rtg, MRI, CT, scintigrafija skeleta, povišana alkalna fosfataza, biopsija (tumorske meje na RTG sliki so nejasne, kar je značilno za maligni tumor)
  • kemoterapija, operacija, kemoterapija

 

• hondrosarkom
  • tumorska celica – hondroblast
  • raste počasi in pozno zaseva
  • najpogosteje je prizadeta medenica
  • najpogosteje v srednji življenjski dobi (40 let)
  • bolečina se pojavi pozno, tipen tumor, hujšanje, zlom, splošna oslabelost
  • rtg, MRI, CT, scintigrafija skeleta, biopsija (tumorske meje na RTG sliki so nejasne, kar je značilno za maligni tumor)
  • operacija, tumor ni občutljiv na kemoterapijo

 

• Ewingov sarkom
  • tumorska celica – celice kostnega mozga
  • zelo maligen kostni tumor, hitro raste in zgodaj zaseva
  • najpogosteje v prvih 10 letih življenja
  • najpogosteje v dolgih cevastih kosteh
  • bolečina, povišana telesna temperatura, znaki vnetja
  • rtg, MRI, CT, scintigrafija skeleta, biopsija (tumorske meje na RTG sliki so nejasne, kar je značilno za maligni tumor)
  • operacija, tumor ni občutljiv na kemoterapijo
  • 5-letno preživetje 50 % otrok

 

• plazmocitom – mielom
  • tumorska celica – celice kostnega mozga
  • v drugi polovici življenja
  • številne osteolitične spremembe po kosteh, “moljaste” spremembe po lobanji
  • splošna oslabelost, slabokrvnost, hujšanje, zlomi kosti, povečana koncentracija globulinov v krvi, Bens-Jonesove beljakovine v urinu
  • punkcija kostnega mozga
  • kemoterapija, obsevanje

 

1.9.3.      Sekundarni kostni tumorji – metastaze

• najpogostejši kostni tumorji
• pojav v drugi polovici življenja (po 50. letu starosti)
• bolečina, oslabelost, anemija, zlomi, hujšanje
• rtg, scintigrafija skeleta, povišana vrednost alkalne fosfataze, MRI
• obsevanje, operacije, kemoterapija

 

 

1.10.Motnje v krvnem obtoku

1.11.Stanja po poškodbah

2.   Specialni del ortopedije

2.1.     Hrbtenica in medenica

• anatomija hrbtenice
  • vretenca
  • povezave med vretenci
    • medvretenčna ploščica
    • fasetni sklepi
    • vezi (ligamenti)
    • mišice
  • živčne strukture

 

• vretenca – vertebrae (32 – 34 vretenc)
  • 7 vratnih vretenc
  • 12 prsnih vretenc
  • 5 ledvenih vretenc
  • 5 križničnih vretenc
  • 3 – 5 trtičnih vretenc

 

• fiziološke krivine hrbtenice
  • pri pogledu od spredaj je hrbtenica ravna
  • pri pogledu iz strani pa ima fiziološke krivine (v obliki dvojne črke “S”)
    • vratna lordoza (ukrivljenost navzpred)
    • prsna kifoza (ukrivljenost navzad)
    • ledvena lordoza (ukrivljenost navzpred)
    • križnično-trtična kifoza (ukrivljenost navzad)

 

• medvretenčna ploščica
  • anulus fibrosus: čvrst obroček, sestavljen iz med seboj prepletenih vlaken, ki se pripenjajo na vretenca
  • nucleus pulposus: jedro želatinaste strukture
  • prehrana
    • prehranjuje se z difuzijo
    • ko se nagnemo naprej, tlak spredaj naraste, odpadne snovi in voda izstopijo iz ploščice
    • ko se nagnemo nazaj, se tlak spredaj zniža, hranilne snovi in voda vstopijo v ploščico

 

• fasetni sklepi
  • obraba diska → ožanje medvretenčnega prostora → premomerna obremenitev sklepov

 

• živčne strukture
  • hrbtenjača do L1 – kaže kot okvara zgornjega motoričnega nevrona
  • cauda equina od L1 – kaže kot okvara spodnjega motoričnega nevrona

 

2.1.1.      Lumbalgija, lumboischialgija

• lumbalgija: bolečina v križu
• lumboischialgija: bolečina v križu, ki se širi po zadnji strani noge
• ischialgija: bolečina po zadnji strani noge

 

2.1.2.      Cervikalgija, cervikobrachialgija

 

• cervikalgija: bolečina zadaj v vratu
• cervikobrachialgija: bolečina v vratu s širjenjem vzdolž roke
• brachialgija: bolečina vzdolž roke

 

2.1.3.      Hernija medvretenčne ploščice – hernia disci

 

• medvretenčna ploščica je sestavljena iz čvrstega obročka (anulus fibrosus), ki v notranjosti drži jedro (nucleus pulposus)
• znotraj obročka (v jedru) je povečan pritisk

 

• po 20. letu se medvretenčna ploščica prične obrabljati (staranje medvretenčne ploščice)
• pomen preventive na hitrost obrabe (vaje za hrbtenico, gibanje, kajenje)

 

• posledica obrabljanja vezivnega obročka je stanjšanje obročka (običajno se stanjša na zadnjem delu levo ali desno)
• posledica stanjšanja obročka je izbočenje jedra. Tej izboklini pravimo hernija medvretenčne ploščice – diskus hernija
• v bližini poteka živec, ki ga hernija pritisne. Posledica je bolečina vzdolž poteka živca (po zadnji strani noge) – lumboishialgija

 

• pritisk na živec ugotavljamo s testom Lasega (Lassegue test)
• pri dvigovanju iztegnjene noge se pojavi bolečina in mravljinčenje v križu in po zadnji strani noge do prstov
• manj visoko dvignemo iztegnjeno nogo, večji pritisk je na živec (večja je hernija medvretenčne ploščice)
• pseudolassegue: pri dvigu iztegnjene noge se pojavi bolečina le v križu oz. se bolečina širi le do kolena (ni znak pritiska na živec)

 

• naloge živcev
  • občutek za dotik (senzibiliteta)
  • krčenje mišice (motorika)
  • refleks

 

• glede na izgubo občutka za dotik v določenem delu noge, glede na zmanjšano mišično moč določenega dela noge in izgubo določenega refleksa v nogi lahko sklepamo na mesto hernije medvretenčne ploščice
• najpogosteje se pojavi hernija med 4. in 5. ledvenim vretencu (L4/L5) ter 5. ledvenim in 1. križničnem vretencu (L5/S1). Med 3. in 4. ledvenim vretencu (L3/L4) se pojavi zelo redko

 

• hernija medvretenčne ploščice med 4. in 5. ledvenim vretencem (L4/L5) povzroča
  • slabši občutek za dotik po zunanji strani goleni
  • slabšo moč upogiba stopala in prstov navzgor (ekstenzija stopala in prstov)
  • refleksi niso prizadeti

 

• hernija medvretenčne ploščice med 5. ledvenim in 1. križničnim vretencem (L5/S1) povzroča
  • slabši občutek za dotik po zunanji strani stopala
  • slabšo moč upogiba stopala in prstov navzdol (fleksija stopala in prstov)
  • slabše izziven ali ne-izziven Ahilov refleks

 

• hernija medvretenčne ploščice med 3. ledvenim in 4. križničnim vretencem (L3/S4) povzroča
  • slabši občutek za dotik po notranji strani goleni
  • slabšo moč upogiba kolena navzgor (ekstenzija kolena)
  • slabše izziven ali ne-izziven patelarni refleks

 

• diagnoza
  • nizek Lasegue (< 50°), nevrološki izpadi
  • MRI preiskava ledvene hrbtenice (magnetna resonanca)

 

• zdravljenje
  • antirevmatik, fizioterapija, počitek
  • operacija

 

• nujno operativno zdravljenje
  • huda pareza mišice (ocena mišične moči ≤ 3)
  • motnje odvajanja – sy. caudae equinae (v 6 urah)

 

2.1.4.      Stenoza (zožitev) hrbteničnega kanala

 

• hrbtenični kanal je lahko že prirojeno ozek, večinoma pa se zožuje kot posledica staranja z leti
• posledica zoženja hrbteničnega kanala so stisnjeni živci

 

• bolnik značilno navaja nastop bolečine v križu in nogah pri hoji
• prehodi od 100 – 500 metrov, nato se pojavijo bolečine in “mravljinci” po nogah
• po počitku bolečine po 5 – 10 minutah popustijo
• pri ponovni hoji se stanje ponovi
• bolj mu odgovarja nagib trupa navzpred (pri takem položaju je hrbtenični kanal nekoliko širši in živci so zato manj stisnjeni)
• značilno jim vožnja s kolesom ne povzroča težav

 

• diagnozo dokažemo z MRI preiskavo (magnetna resonanca)
• zdravljenje je večinoma operativno (razširitev hrbteničnega kanala in sprostitev živcev)

 

2.1.5.      Vnetje medvretenčne ploščice

• ločimo akutno in kronično gnojno vnetje
• vzrok gnojnega vnetja medvretenčne ploščice je oddaljeno gnojno žarišče, od koder se bakterije po krvi razširijo v medvretenčno ploščico (hematogeno vnetje)
• medvretenčna ploščica se uniči, gnojna vsebina lahko pritisne na živce

 

• akutno gnojno vnetje
  • buren začetek
  • splošni znaki vnetja (visoka telesna temperatura, slabo počutje, motnje zavesti)
  • huda bolečina v hrbtenici
  • pri pritisku gnojne vsebine na živce se pojavijo nevrološke motnje (senzibiliteta, motorika, refleksi)
  • močno so povišane laboratorijske vrednosti (L > 15.000, CRP > 150, SR)
  • diagnozo dokažemo z MRI preiskavo
  • zdravljenje je biopsija in antibiotična terapija (6 tednov in intravenozno, nato še 3 – 6 tednov per os)
  • operativno zdravljenje nujno v primeru nevroloških izpadov in slabega odgovora na antibiotično terapijo

 

2.1.6.      Sindrom kavde ekvine

• gre za pritisk na živce v hrbteničnem kanalu, ki kontrolirajo odvajanje vode in blata
• pritisk lahko povzroča velika hernija medvretenčne ploščice, huda zožitev – stenoza hrbteničnega kanala, tumor, gnojno vnetje
• predstavlja nujno stanje v ortopediji (bolnika je potrebno operirati v osmih urah oz. čim prej), sicer ostanejo trajne motnje odvajanja

 

• težave nastopijo nenadoma
• bolniku nekontrolirano uhaja voda ali blato ali pride do zapore
• zmanjšan občutek za dotik po zadnjici in nogah v obliki sedlastih hlač
• nevrološki izpadi
• potrebna je takojšnja diagnoza (MRI preiskava) in takojšna operacija

 

2.1.7.      Skolioza

• beseda skolioza v svojem grškem korenu pomeni “zvit”
• je ena najbolj pogostih deformacij hrbtenice pri otroku, ki jo je opisal in tudi zdravil na svoj način Hipokrat v antičnem obdobju

 

• delitev
  • nestrukturne skolioze
  • strukturne skolioze

 

2.1.7.1.    Nestrukturna skolioza

 

• z odpravo vzroka izgine tudi skolioza
• vzroki
  • krajša spodnja okončina
  • kontrakture v kolku
  • bolečinski mišični krč
  • histerične skolioze

 

2.1.7.2.    Strukturna (prava) skolioza

 

• deformacija hrbtenice v vseh treh ravninah hkrati
  • v čelni (frontalni) ravnini: levostranske oz. desnostranske skolioze
  • sprememba normalnih fizioloških krivin v stranski ravnini (gledano iz strani je hrbtenica ukrivljena v obliki črke S)
  • v horizontalni ravnini so vretenca zarotirana (z zadnjimi elementi so vretenca zarotirana proti konkavni krivini skolioze)

 

• skolioza je torej deformacija hrbtenice, ko je hrbtenica istočasno ukrivljena v levo ali desno, spremenjene so normalne fiziološke krivine hrbtenice in poglavitna komponenta je istočasna rotacija vretenc

 

• delitev
  • glede na čas nastanka
    • infantilne skolioze (od 0. do 4. leta)
    • juvenilne skolioze (od 4. do 10. leta)
    • adolescentne skolioze (po 10. letu)
  • glede na vzrok
    • primarne oz. idiopatske skolioze (80 – 90 %)
    • sekundarne skolioze (10 – 20 %) – nevromišične bolezni, razvojne nepravilnosti, tumorji hrbtenice, poškodbe…
  • glede na krivino
    • cervikalna: C1 – C6
    • cervikotorakalna: C7 – T1
    • torakalna: T2 – T11
    • torakolumbalna: T12 – L1
    • lumbalna: L2 – L4
    • lumbosakralna: L5 – S1

 

• kritično obdobje vsake skolioze je obdobje intenzivne rasti, to je obdobje pubertete
• z zaključkom rasti se ustavi tudi progres skolioze

 

• diagnoza
  • večje deformacije lahko vidimo, ko otrok stoji pred nami
  • test predklona – Adamsov test (grba zaradi predklona – zaradi rotacije vretenc se na konveksni strani rebra zarotirajo navzgor)
  • rtg slikanje
  • določevanje velikosti krivine – meritev po Cobbu (navidezni kot med najbolj nagnjenim zgornjim in spodnjim vretencem krivine)

 

• zdravljenje
  • do 25° – le opazovanje
  • več kot 25° – stezniki
  • več kot 45 – 50° – operacija

 
[wp_ad_camp_1]

2.2.     Kolk in stegnenica

• anatomija kolčnega sklepa
  • sklep tvorita
    • čašica (acetabulum)
    • vrat in glavica stegnenice
    • sklepna kapsula

 

• anamneza – bolečina
  • lokacija bolečine: ingvinalni predel s širjenjem bolečine po sprednji, notranji strani stegna do kolena

 

• klinični pregled
  • merjenje gibljivosti sklepa
    • fleksija kolka
    • abdukcija kolka
    • addukcija kolka
    • zunanja rotacija kolka
    • notranja rotacija kolka
  • ugotavljanje flektorne kontrakture – Thomasov test (ekstenzija ni možna)

 

2.2.1.      Prirojeni izpah otroškega kolka

• za normalen razvoj kolka je potreben konstanten centralni pritisk glavice stegnenice v čašico, ki se zaradi tega poglablja
• žabji položaj otroka (“frog position”)

 

• izpah se pojavi kot posledica necentrirane obremenitve glavice stegnenice na čašico
• posledica je, da se čašica ne poglobi oz. ne razvija pravilno (plitva čašica)
• sčasoma se kolk izpahne (navzgor in navzad)

 

• vzroki
  • genetska pogojenost
  • medenična vstava (10-krat pogosteje)
  • ohlapnost vezi (sklepne ovojnice)
  • povijanje v štruco

 

• diagnoza
  • asimetrična gibljivost kolkov
  • izpahnjena glavica stegnenice se lahko tiplje
  • različna dolžina stegna

 

• testi
  • Ortolanijev test – repozicijski test (izpahnjen kolk naravnamo, ob čemer čutimo preskok)
  • Palmenov test – test izpaha (kolk izpahnemo, ob čemer čutimo preskok)
  • ultrazvok kolka (vidi se nepravilno razvit kolk)
  • rtg kolka (po 6. mesecih življenja)

 

 

• preventiva bistvenega pomena
  • vsi novorojenčki morajo biti takoj po rojstvu pregledani (Ortolanijev in Palmenov test)
  • vsi otroci morajo opraviti UZ kolkov

 

• zdravljenje
  • široko povijanje
  • opornice
  • mavčenje
  • operacija

 

2.2.2.      Perthesova bolezen

• glavica stegnenice je dobro prekrvljena
• odmrtje (nekroza) dela ali celotne glavice stegnenice
• vzrok je motnja v krvnem pretoku (v določenem delu glavice stegnenice se prekine krvni obtok, zaradi tega ta del glavice odmre)
• vzrok bolezni ni znan

 

• po odmrtju se sprožijo mehanizmi obnove kosti
  • odstranitev odmrle kosti
  • tvorba nove kosti, ki je “mehka”
  • učvrstitev nove kosti (trda kost)
• proces obnove kosti traja približno 1 leto

 

• diagnoza
  • bolečina kolka
  • omejena gibljivost kolka
  • šepanje na prizadeto nogo
  • rtg slikanje kolkov (pokaže okvaro glavice stegnenice)

 

• posledica bolezni
  • zaradi pritiskov na kolk (obremenjevanje noge) se glavica posede (izgubi okroglo obliko) – glavica je v fazi obnavljanja mehka!
  • posledica spremenjene oblike je neprilagajanje glavice čašici
  • kolčni sklep se zaradi tega hitro obrabi

 

• zdravljenje
  • razbremenitev kolka (bergle za 1 leto)
  • gibanje v kolku brez obremenitve sklepa
  • redne kontrole (rtg)
  • ko kost postane čvrsta, bergle odstranimo, prične z obremenjevanjem
  • operacije posledic

 

2.3.     Koleno in golen

• anatomija kolena
  • sklep sestavljajo
    • spodnji del stegnenice
    • zgornji del golenice
    • pogačica
  • vezi
    • stranski vezi
      • notranja (medialna) stranska vez
      • zunanja (lateralna) stranska vez
    • križni vezi
      • prednja križna vez
      • zadnja križna vez
    • meniskusa
      • notranji (medialni) meniskus
      • zunanji (lateralni) meniskus
    • mišice
      • štiriglava stegenska mišica (m. quadriceps)

 

• pregled kolena (anamneza!)
  • iz anamneze pogostokrat že lahko postavimo diagnozo
  • kakšne so težave
    • boleči preskoki v kolenu – poškodba meniskusa
    • občutek nestabilnosti kolena – poškodba prednje križne vezi
  • mehanizem poškodbe (rotacija kolena navznoter ali udarec iz strani pogosto povzroči istočasno poškodbo notranje stranske vezi, prednje križne vezi in notranjega meniskusa – trojna poškodba kolena)

 

• Ballottement test – ugotavljanje tekočine v sklepu

 

• testi nestabilnosti
  • test stranskih vezi (notranja in zunanja stranska vez)
  • predalčni test (prednja in zadnja križna vez)

 

• test za meniskuse – McMurray-ev test (notranji in zunanji meniskus)

 

2.3.1.      Poškodbe meniskusov

• medialni (notranji) meniskus je 5 do 6-krat pogosteje poškodovan kot zunanji (posledica večje pomičnosti notranjega meniskusa in mehanizma poškodbe – najpogosteje udarec iz strani in rotacija kolena navznoter)
• običajno je poškodba v anamnezi (udarec iz strani in rotacija kolena navznoter)

 

• anamneza
  • bolnik navaja poškodbo (nogomet, smučanje, tenis, neroden korak), pri kateri je običajno utrpel udarec iz strani ali mu je koleno zarotiralo navznoter
  • bolnik navaja bolečino na notranji strani (poškodba notranjega meniskusa) ali zunanji strani kolena (poškodba zunanjega meniskusa)
  • navaja, da mu je koleno nekaj ur po poškodbi oteklo
  • pri hoji bolnik navaja občasne, nenadne preskoke, ki so močno boleči (občutek občasne nestabilnosti kolena)
  • občasno navaja, da se mu koleno zaskoči v delno upognjenem položaju, ki je zelo boleče

 

• klinični pregled
  • koleno je oteklo, v njem je tekočina (pozitiven Ballottement test)
  • občutljiv predel notranje sklepne špranje (poškodba notranjega meniskusa) ali predel zunanje sklepne špranje kolena (poškodba zunanjega meniskusa)
  • testi nestabilnosti so normalni
  • pozitiven je test za notranji ali zunanji meniskus – McMurray-ev test
  • punkcija sklepa: rumenkasta tekočina, brez krvi

 

• zdravljenje
  • počitek, antirevmatik, hlajenje kolena z ledom
  • običajno je potrebna operacija – artroskopska odstranitev strganega dela meniskusa

 

2.3.2.      Poškodbe stranskih vezi

• medialna (notranja) stranska vez je pogosteje poškodovana kot zunanja (posledica mehanizma poškodbe – najpogosteje udarec iz strani in rotacija kolena navznoter)

 

• anamneza
  • bolnik navaja poškodbo
  • bolnik navaja bolečino na notranji strani (poškodba notranje stranske vezi) ali zunanji strani kolena (poškodba zunanje stranske vezi)
  • navaja močnejše bolečine pri pritisku na koleno s strani
  • preskokov in nestabilnosti ne čuti

 

• klinični pregled
  • koleno je oteklo na mestu poškodbe stranske vezi
  • v kolenu ni tekočine (negativen Ballottement test)
  • občutljiv predel narastišča notranje stranske vezi (poškodba notranje stranske vezi) ali predel narastišča zunanje stranske vezi na stegnenici ali golenici (poškodba zunanje stranske vezi)
  • test nestabilnosti pozitiven za stransko vez, negativen za križno vez
  • test meniskusov (McMurray-ev test) je negativen

 

• zdravljenje
  • počitek, antirevmatik, hlajenje kolena z ledom, opornica v blago upognjenem položaju kolena
  • operacija redko potrebna

 

2.3.3.      Poškodbe križnih vezi

• prednja križna vez je pogosteje poškodovana kot zadnja (posledica mehanizma poškodbe – najpogosteje udarec iz strani in istočasna rotacija kolena navznoter)
• vedno je poškodba v anamnezi (“karving” smučanje, nogomet, košarka)

 

• anamneza
  • bolnik vedno navaja hujšo poškodbo pri kateri mu je koleno močno zarotiralo navznoter
  • ob poškodbi je čutil, da se mu je v kolenu nekaj strgalo
  • bolnik navaja bolečino v notranjosti kolenu
  • navaja, da mu je koleno takoj po poškodbi oteklo
  • pri hoji navaja občutek nestabilnosti kolena, ta občutek se poveča pri športih aktivnostih; v svoje koleno ni več siguren

 

• klinični pregled
  • koleno je oteklo, v njem je tekočina (pozitiven Ballottement test)
  • predel sklepnih špranj ni občutljiv
  • testi nestabilnosti za stranske vezi so normalni
  • pozitiven je predalčni test
  • test meniskusov (McMurray-ev test) je negativen
  • punkcija sklepa: kri

 

• zdravljenje
  • počitek, antirevmatik, hlajenje kolena z ledom takoj po poškodbi
  • aktivne vaje za stegensko mišico (m. quadriceps)
  • pri športnikih in če okrepitev stegenske mišice ne pomaga je potrebna operativna terapija

 

2.3.4.      Trojna poškodba kolena (nesrečna triada)

 

• pri hudih poškodbah, večjih silah na koleno iz strani in istočasni notranji rotaciji kolena se istočasno pretrga
  • notranja (medialna) stranska vez
  • notranji (medialni) meniskus
  • prednja križna vez

 

• anamneza
  • bolnik vedno navaja hujšo poškodbo
  • ob poškodbi je čutil, da se je v kolenu vse strgalo
  • bolnik navaja bolečino po celem kolenu
  • navaja, da mu je koleno takoj po poškodbi oteklo
  • pri hoji navaja stalen občutek nestabilnosti kolena, prisotni so občasni preskoki v kolenu

 

• klinični pregled
  • koleno je oteklo, v njem je tekočina (pozitiven Ballottement test)
  • predel notranje sklepne špranje je občutljiv (predel notranjega meniskusa in notranje stranske vezi)
  • testi nestabilnosti za notranjo stransko vez je pozitiven
  • pozitiven je predalčni test
  • test za notranji meniskus (McMurray-ev test) je pozitiven
  • punkcija sklepa: kri

 

• zdravljenje
  • večinoma je potrebna operacija (odstranitev poškodovanega dela notranjega meniskusa in rekonstrukcija prednje križne vezi)
  • strgana notranja stranska vez se zaceli brez operacije

 

2.3.5.      Osgood-Schlatterjeva bolezen

 

• vzrok bolezni neznan
• odmrtje (nekroza) kosti v predelu narastišča patelarnega ligamenta kot posledica slabe prekrvavitve
• obolevajo večinoma dečki od 10. do 14. leta
• pojavi se bolečina in oteklina na zgornjem delu golenice (predel narastišča patelarnega ligamenta)
• bolečina se veča pri iztegovanju kolen
• vsi testi za koleno so negativni
• bolezen spontano izzveni po končani rasti
• diagnozo potrdi rtg slikanje

 

• zdravljenje
  • počitek
  • antirevmatik
  • TENS
  • vaje za stegensko mišico
  • zmerna fizična aktivnost
  • ortoza

 

2.4.     Gleženj in stopalo

 

2.4.1.      Vnetje Ahilove tetive

 

• Ahilovo tetivo sestavljajo
  • mišica gastroknemius (medialna in lateralna glava)
  • mišica soleus
  • najmočnejša tetiva v telesu

 

• običajno po dolgotrajnih športnih aktivnostih (tek, hoja navzgor)
• pojav lokalne bolečine na mestu narastišča Ahilove tetive na petnico ali 3 cm navzgor, kjer je tetiva najslabše prekrvljena
• bolnik lahko stopi na prste, vendar je boleče

 

• potrebno je mirovanje in lokalno hlajenje z ledom
• antirevmatik nekaj dni (3 – 7 dni)
• fizioterapija (TENS, UZ)
• primerna obutev, ki ne tišči v predelu vnetja, pomaga tudi vložek pod petnico – razbremenitev tetive)
• blokada ne! (nevarnost pretrganja tetive)

 

2.4.2.      Raztrganje Ahilove tetive

 

• običajno moški v srednjih letih, pogosto nekdanji športnik (obrabne spremembe v tetivi)
• pri skoku, teku se pojavi nenadna pekoča bolečina na zadnji strani gležnja (bolnik ima občutek, da se je nekaj strgalo)
• običajno se pretrga 3 cm nad narastiščem na petnico (najslabše prekrvljen predel)
• bolnik ne more stopiti na prste
• lokalna bolečina, oteklina, lahko tipamo vrzel v kiti
• operativno zdravljenje (šiv tetive)

 

2.4.3.      Prirojeno ekvino-varusno stopalo

 

• najpogostejša prirojena napaka stopala, lahko eno ali dvostranska

 

• značilne so tri komponente deformacije
  • ekvinus stopala (fleksija v gležnju – predvsem posledica skrajšane Ahilove tetive)
  • varus stopala (stopalo je obrnjeno navznoter – predvsem posledica skrajšanih mišic na notranji strani stopala)
  • adduktus stopala (sprednji del stopala je še dodatno obrnjen navznoter)

 

• vzrok deformacije ni jasen – položaj ploda v maternici, kjer so nogice spodvihane?
• skrajšane mišice na zadnji strani gležnja in mišice na notranji strani stopala
• oblika kosti je sprva normalna, spremenjen je le njihov položaj
• če deformacija traja predolgo (več mesecev brez zdravljenja) se deformirajo tudi kosti

 

• deformacijo je potrebno čimprej ugotoviti in pričeti z zdravljenjem
• čim prej namestimo redresijski (korekcijski) mavec, ki ga menjavamo na nekaj dni

 

• mavčenje nadaljujemo do ozdravitve, nato so potrebne redresijske (korekcijske vaje)
• če mavčenje ni učinkovito, se v starosti enega leta odločimo za operacijo

 

2.4.4.      Hallux valgus

 

• najpogostejša deformacija stopala pri ženskah v srednjih letih
• aprednji del stopala je razširjen, palec je v valgus položaju, boleč kostni izrastek na stranskem delu palca
• večinoma nastane kot posledica neprimerne obutve (visoke petke, ozek sprednji del čevlja)
• preventivni ukrepi (primerna obutev)
• pri manjši deformaciji predpišemo vložek za korekcijo (vložek med 1. in 2. prstom), korekcijske vaje
• večje deformacije operiramo

 

2.5.     Ramenski obroč

 

• anatomija ramenskega obroča
  • ramenski obroč sestavljajo 4 sklepi
    • gleno-humeralni sklep (sklep med lopatico in glavico nadlahtnice)
    • akromio-klavikularni sklep (sklep med lopatico in ključnico)
    • sterno-klavikularni sklep (sklep med ključnico in prsnico)
    • skapulo-torakalni sklep (sklep med lopatico in prsnim košem)
  • gleno-humeralni sklep
    • sklep med glavico nadlahtnice in lopatico
    • stabilnost mu daje sklepna ovojnica in mišice rotatorne manšete (supraspinatus, infraspinatus, subscapularis, teres minor)

 

• anamneza
  • bolečina v ramenu, ki se širi do komolca
  • omejena gibljivost ramena
  • nestabilnost ramena – izpahi

 

• klinični pregled
  • inspekcija, palpacija
  • merjenje gibljivosti sklepa
    • abdukcija in addukcija
    • zunanja in notranja rotacija
    • fleksija in ekstenzija
  • bolečinski lok
  • ocena mišične moči (abdukcija)

 

2.5.1.      Utesnitveni sindrom ramena

 

• z leti nastajajo obrabne spremembe, ki povzročijo spremenjeno obliko akromialnega odrastka (kljunast izrastek)
• posledica je stanjšan prostor po katerem se giblje glavica nadlahtnice
• glavica nadlahtnice ima najmanj prostora pri gibu abdukcije med 60 – 120 stopinj
• pojavi se bolečina v ramenu
• značilen je bolečinski lok

 

• zdravljenje
  • počitek
  • antirevmatik
  • fizioterapija (obsevanje, TENS)
  • vaje za jačanje mišic ramenskega obroča (z ojačitvijo mišic se prostor poveča)
  • blokade sklepa
  • operacija (odbrusimo izrastek)

 

2.5.2.      Kalcinirajoči tendinitis ramena

 

• pri gibu abdukcije v rami se mišice stisnejo ob akromialni izrastek
• posledica dolgoletnih pritiskanj je obraba mišice
• v obrabljeni del mišice se kopiči kalcij, ki lahko povzroča vnetje in bolečine
• diagnozo postavimo z rtg slikanjem

 

• zdravljenje
  • počitek
  • antirevmatik
  • fizioterapija (obsevanje, TENS)
  • operacija (odstranitev kalcija)

 

2.5.3.      Nestabilnost rame

 

• sama oblika ramenskemu sklepu ne daje stabilnosti
• stabilnost daje sklepna ovojnica, ki je ojačana z vezmi in mišicami
• poškodba sklepne ovojnice in mišic povzroči ponavljajoče izpahovanje ramenskega sklepa
• vedno je potrebna poškodba, ki pripelje do izpaha ramena
• izpahi se nato lahko ponavljajo

 

• v 95 % se glavica nadlahtnice izpahne navzpred (sprednji izpah)
• možen je tudi izpah glavice navzad ali navzdol (5 %)

 

• po prvem izpahu je potrebno sklep naravnati in ga imobilizirati za 5 – 6 tednov, nato razgibavanje in vaje
• če se izpahi ponavljajo, je potreba operacija (zašitje strgane sklepne ovojnice)

 

2.6.     Komolec podlaket in roka

2.6.1.      Epikondilits lateralis humeri – teniški komolec

• vneto narastišče mišic ekstenzorjev zapestja na lateralni (zunanji) epikondil nadlahtnice
• nastane pri dolgotrajnih ponavljajočih gibih v zapestju v smislu ekstenzije – tenis
• prisotna lokalna bolečina, ki se širi vzdolž mišic ekstenzorjev zapestja, bolečina se poveča pri ekstenziji v zapestju, zlasti proti uporu
• gibljivost komolca je normalna

 

• potrebno je mirovanje in lokalno hlajenje z ledom
• antirevmatik nekaj dni (3 – 7 dni)
• izogibanje gibom, ki povzročajo bolečino (ekstenzija zapestja)
• fizioterapija (TENS, UZ)
• opornica
• blokada (Ksilokain + Kenalog)
• operativna terapija zelo redko

 

2.6.2.      Epikondilits medialis humeri – komolec golfista

 

• vneto narastišče mišic fleksorjev zapestja na medialni (notranji) epikondil nadlahtnice
• nastane pri dolgotrajnih ponavljajočih gibih v zapestju v smislu fleksije – golf
• prisotna lokalna bolečina, ki se širi vzdolž mišic fleksorjev zapestja, bolečina se poveča pri fleksiji v zapestju, zlasti proti uporu
• gibljivost komolca je normalna

 

• potrebno je mirovanje in lokalno hlajenje z ledom
• antirevmatik nekaj dni (3 – 7 dni)
• izogibanje gibom, ki povzročajo bolečino (fleksija zapestja)
• fizioterapija (TENS, UZ)
• opornica
• blokada (Ksilokain + Kenalog)
• operativna terapija zelo redko