Kadar bolnik ne more jesti (možganska kap, stenoza, poškodba zgornjih prebavnih poti), ne sme jesti (po operacijah v ustih, grlu, požiralniku, želodcu, črevesju) ali noče jesti (anoreksija nervosa, psihične motnje) so to indikacije za enteralno hranjenje ali hranjenje po sondi, pri čemer bolniku hrano vnesemo direktno v prebavni trakt (Rozman et al,. 2006, 65-9).
Poznamo več načinov enteralnega hranjenja: hranjenje po nasogastrični sondi, po gastrostomi ali po jejunostomi (Rozman et al,. 2006, 65-9).
Nasogastrična sonda (NGS) je cevka, ki je uvedena preko nosu ali skozi usta (v primeru neprehodnosti nosu) v želodec. Indikacije za NGS ugotovi zdravnik, ki naj bi nato sondo tudi uvedel, vendar to intervencijo vsebolj izvajajo DMS. Poznamo hranilne in razbemenilne sonde (Skela Savič et al,. 2010, 332-3).
Hranjenje lahko izvajamo bolusno (z brizgalko), intermitetno gravitacijsko ( hranjenjenje traja 30 do 60 minut s sistemom za hranjenje) in kontinuirano (24 urno hranjenje s pomočjo hranilne črpalke). Hranjenje po NGS-ju naj bi izvajali od 4 do 6 tednov, v redkih primerih pa tudi dlje (Skela Savič et al,. 2010, 345-53).
Kot pri vsaki intervenciji pa se tudi tukaj lahko pojvavijo zapleti, kot so: neprehodnost sonde, izsušitev nosne ali ustne sluznice, RZP na nosni sluznici ali požiralniku, aspiracija hrane, infekcija pacienta s hrano, prebavne težave, izpad NGS (Skela Savič et al,. 2010, 353).
1 REŠEVANJE PROBLEMA S POMOČJO ZN
Zapleti glede NGS se lahko pojavijo že pri samem uvajanju sonde ali pa kasneje pri hranjenju. Pomembno je, da vedno preverimo ali je sonda pravilno nameščena v želodcu. Lahko se namreč zgodi, da sondo uvedemo v sapnik. Napako nam pokažejo znaki, kot so kašelj, cianoza in dušenje. V takem primeru sondo takoj izvečemo.
Tudi, ko je sonda že nekaj časa uvedena se lahko zgodi, da zdrsne iz pravilnega položajo, zato je pomembno, da pred vsakim hranjenjem, aplikacijo zdravil, po kašljanju ali bruhanju preverimo lego sonde (Skela Savič et al,. 2010, 340-1).
Lego sonde lahko preverimo na 4 načine (Rozman et al,. 2006, str. 67).:
- INSPEKCIJA à pogledamo ali se je mogoče sonda zvila v usta ali grlo.
- AVSKULTACIJA à metoda ni zanesljiva, saj zvok, ki ga slišimo lahko prihaja tudi iz pljuč ali požiralnika
- ASPIRACIJA ŽELODČNEGA SOKA à v primeru, da aspiriramo želodčni sok preverimo tudi pH, ki naj bi bil med 1 in 4.
- RTG à metoda je sicer zelo zanesljiva, vendar ni primerna zaradi izpostavljenosti sevanju.
2 KRITIČNO MNENJE
NGS se mi zdi učinkovit zdravstveni pripomoček, saj sem na klinični praksi ugotovila, koliko starih ljudi ima nizko telesno težo. Opazila sem tudi, da je za nizko telesno težo poleg težkega požiranja in izgube apetita verjetno krivo tudi pomankanje časa za hranjenje. Stari ljudje namreč zelo počasi jedo, zdravstveni delavci pa nismo dovoj pozorni na to koliko je bolnik sploh pojedel.
Zdi se mi, da je NGS včasih vstavljen ravno zaradi tega ker ljudje preprosto nimajo dovolj časa, da bi pojedli toliko kot potrebujejo. To pa ni prava indikacija za vstavitev sonde.
[wp_ad_camp_1]
Vendar je vstavitev sonde vseeno boljši način, kot pa paranteralno hranjenje.
Ko pa je sonda že vstavljena pa je bistvenega pomena pregled lege. Za nas študente in za zdravstvene delavce, ki nimajo toliko stika z NGS je zelo pomembno da za pregled uporabljajo vse tri metode (pregled, avskultacija, aspiracija). Tudi pri zdravstvenih delavcih, ki imajo veliko izkušenj z NGS vse tri metode preverjanja niso odveč. Vseeno, pa se mi zdi, da lahko napačno vstavljeno ali zvito sondo ugotovijo že iz zvoka pri avskultaciji.
3 LITERATURA
Verčko Pernat S, Kisner N, Rozman M, Klasinc M. Zdravstvena nega 2. Maribor: Založba Pivec; 2006: 65-9.
Skela Savič B, Kaučič B.M, Filej B, Skinder Savič K, Mežik Veber M. Romih K, Pivač S, Zurc J, Prebil A, Bahun M. Teoretične in praktične osnove zdravstvene nege. Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego; 2010: 332-53.