Idiopatska pljučna fibroza (IPF) je progresivna, smrtno nevarna bolezen neznanega vzroka. „Idiopatska“ pomeni, da je vzrok bolezni neznan. Dokazi kažejo, da bolezen negativno vpliva na kakovost življenja, kar vodi k večji odvisnosti, omejitvam pri vsakodnevnih dejavnostih in utrujenosti. Vendar obstaja premalo informacij o vplivu bolezni na pacientovo življenje in izkušnje svojcev (Byrne, 2013).
V ospredju sta neproduktiven kašelj in dispneja. Ob kliničnem pregledu pri večini bolnikov ugotavljamo inspiratorne poke, pri manj kot polovici betičaste prste (Osolnik, 2013).
V napredovanju bolezni nastopijo trakcijske bronhektazije in subplevralno “satje”. Prognoza bolezni je neugodna, bolezen v nekaj letih napreduje v nezadržno fibrozo in satasta pljuča. Uspeh zdravljenja je že upočasnitev procesa in v najboljšem primeru stagnacija bolezni (Mušič, Kern, 2002).
Bolezen se pojavi po petdesetem letu starosti, zboli več moških kot žensk. Bolezen se spremlja preko različnih preiskav. V rentgenski sliki so vidne neenakomerne zadebelitve intersticija, spremembe pa napredujejo do videza volumsko skrčenih satastih pljuč. V pljučni funkciji se kaže izrazito zmanjšanje pljučnega volumna in zmanjšana difuzijska kapaciteta. Prognoza se ocenjuje tudi s 6 minutnim testom hoje s spremljanjem oksigenacije krvi. Hipoksemija se sprva pokaže le ob obremenitvi, pozneje že v mirovanju (Košnik et al,2011). Postavitev diagnoze IPF je mogoča le s timskim pristopom: nujno je sodelovanje klinika-pulmologa, patologa in radiologa, ki morajo vsi imeti primerno teoretično znanje in dovolj kliničnih izkušenj na področju intersticijske patologije pljuč.
2.REŠEVANJE PROBLEMA
Z vprašalnikom, ki je bil izveden na Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik (Klinika Golnik) so prišli do ugotovitve, da pacienti ne morejo izvajati težjih telesih naporov kot je šport (82% pacientov), hoje več kot 1 kilometer ni zmožno 76% pacientov, omejitve se pri 82% pacientov pojavljajo že pri vsakodnevnih aktivnostih. Drug pomemben vidik je čustvovanje, kjer ima 59% pacientov probleme zaradi čustev pri vsakodnevnem delu, in kaže se brezvoljnost, 41% pacientov nima občutka veselja
Pacienti prejemajo predvsem podporno terapijo za kašelj in pridružene bolezni, pogosto so na trajnem zdravljenju s kisikom na domu (TZKD). Kakovost življenja, fizična aktivnost in življenjska pričakovanja se pri pacientih z IPF hitro zmanjšujejo, poslabšujejo in razpoložljivo zdravljenje je paliativno, razen v primeru transplantacije pljuč (Kenn, et al, 2013). Presaditev pljuč ostaja edina možnost, ki pri IPF izboljša preživetje.
V celostno obravnavo bolnika z IPF, v času akutnega poslabšanja, je vključena tudi fizioterapija. Fizioterapevtska obravnava v tem času je usmerjena predvsem v lajšanje simptomov bolezni. V ta namen se poslužujemo tehnik respiratorne fizioterapije, s katerimi želimo zagotoviti zadostno predihanost pljuč ob sočasni podpori z medikamentozno terapijo in dodatnim kisikom, če je le-ta indiciran.
[wp_ad_camp_1]
3.KRITIČNO MNENJE
Pomembno pri navedeni bolezni je spremljanje pacientov, ki izboljša kvaliteto življenja, pomaga pacientom, da so bolj aktivni in zmanjša komplikacije bolezni. Za dobro vodenje pacientov potrebujemo sodelovanje pacientov. Predvsem pa je pomembno, da jih poučimo o bolezni, omejitvah in o oskrbi v domačem okolju. Za celostno obravnavo bolezni je potrebno sodelovanje celotnega tima.
4.LITERATURA
European medicines agency; 2012. Dostopno na:
Golniški simpozij, 2013. Zdravstvena oskrba bolnika z boleznijo pljuč. Zbornik predavanj:
Program za medicnske sestre in tehnike zdravstvene nege; Bled, 18. In 19. Oktober 2013