VRSTE PROTITELES
- IgG
- monomeri, v serumu preko 80%, do 40 dni
- na Ag delujejo litično, pospešujejo fagocitozo, delujejo kot opsonini
- prehajajo skozi placento v plod – zaščitijo otroka pred infekcijo
- IgA
- dimeri, v serumu pribl. 15%
- ovirajo, da bi se črevesni patogeni MO lahko tesno prilepili na epitelijske celice
- 97% beljakovin kolostruma, 10 – 15 % beljakovin mleka – prenesejo pasivno imunost na potomce (pri čl. le 36 ur po rojstvu), zavarujejo sluznico prebavil
- IgM
- i. makroglobulin (5 Ig enot), v serumu pribl. 7%
- redno nastajajo pri imunskih odzivih – velika količina kaže na svežo infekcijo; nastajajo že intrauterino – odkrivanje intrauterine infekcije
- tudi v mleku in kolostrumu
- IgD
- monomeri, v serumu malo
- membranski recptor za Ag na limfocitih B?
- IgE
- monomeri
- i. alergični reagini
- s Fc delom vežejo na mastocite ter tkivne (npr. v koži) in krvne bazofilce
- zaščita proti prazitom?
2. Specifična obramba organizma
- pridobljena tekom infekcije oz. umetno z aktivno imunizacijo
- usmerjena le proti povzročitelju, ki je vzpodbudil njen nastanek
- pogojujejo jo specifična protitelesa
- humoralna imunost, celična imunost
3. Prirojena (naravna) imunost
- usmerjena je proti vsem škodljivim vplivom okolja, varuje nas pred različnimi okužbami in pred škodljivimi neživimi vplivi okolja
- dejavniki
- genetični dejavniki
- naravna obrambna telesna površina – koža, sluznice (mehanična in kemična pregrada)
- nespecifične baktericidne snovi v tkivih oz. telesnih površinah
- fagocitoza in znotrajcelično uničenje mikrobov – fagociti
- mikrofagi ali granulociti (neutrofilci, bazofilci, eozinofilci)
- makrofagi: potujoči ali histociti (v krvi monociti), pritrjeni
- vnetje
- properdin: sestavina seruma, iz beljakovin, uničevanje gram– bakterij in virusov
- komplement sistem: serumske beljakovine, reagirajo med seboj, s protitelesi in celičnimi membranamii
- interferoni: antivursno, antitumorsko delovanje
- na učinkovitost vplivajo
- prehrana
- hormonsko ravnovesje
- starost
- klimatski dejavniki
4. nukleotidov
- sladkor – iz petih ogljikovih atomov (pentoza):
- riboza (RNA – C5H10O5) ali deoksiriboza (DNA – C5H10O4)
- ostanek fosforjeve kisline
- organska baza
- z enim obročem – šestčlenski obroč – pirimidinske baze – citozin, timin (pri RNA namesto tega uracil), adenin
- z dvema obročema – šest- in petčlenski obroč – purinske baze – adenin, gvanin
5. Staphylococcus
- gram+ kok, negibljiva, nesporogena, posamično ali v skupkih, s kapsulo ali brez
- nekateri izločajo strupe: enetrotoksin (zastrupitev s hrano), toksin toksičnega šokovnega sindroma (zastrupitev z okuženim tamponom), eksofaliativni toksin (luščenje epidermisa)
- več tednov na predmetih, v prahu (odporni na vplive okolja), koža, rane, dihala
6. Sterptococcus
- gram+ kok, krajše ali daljše verižice
- laboratorijska razdelitev: glede na sposobnost tvorjenja hemolizinov (α- hemoliza, β- hemoliza) in raztapljanja eritrocitov
- potrebno osamiti v kulturi, kužnina (bris nebnic) na krvni agar za identifikacijo, tipizacijo in antibiogram
7. Neisseria meningitidis
- gram– diplokok – meningokok, polisaharidna kapsula
- človek edini nosilec
- s fimbrijami prilepijo na nosnožrelni prostor (tudi pri 10% zdravih oseb), od tod v kri in likvor
- likvor na ogreto gojišče (kri) s povečano količino CO2, iščemo diplokoke v levkocitih in zunaj njih; v likvorju iščemo polisaharidne antigene
- epidemični meningitis, meningokona sepsa
8. Neisseria gonorhoeae
- gram– diplokok, ledvičasta oblika, beljakovinasti izrastki in posebne beljakovine za pritrditev na celice sluznic – okuži celice celindričnega epitelija sluznic
- izloča proteazo IgA – zavira delovanje IgA v sluznicah
- v celicah sečil in spolovil ter očesne veznice (sluznica)
- kužnina iz gnojnega izcedka iz sečnice (♂) oz. birsa cerviksa (♀); mikroskopska preiskava, zasejevanje na gojišče
- hitri test hibridizacije za gonokok značilnih NK
- gonoreja ali kapavica
9. Bacillus anthracis
- gram+ bacil, palčka, sporogena, aerobna bakt.
- skozi poškodbe na koži, z vdihavanjem spor, ev. skozi črevo
- v telesu spore vzkalijo, razmnožujejo, širijo v kri, organe
- v telesu dela polipeptidno kapsulo – olajša širjenje
- toksin – okvarja žilje organov – edem
- izcedek pod mikroskop in na gojišče, zasejemo tudi kri
- zdravljenje – zgodnja indikacija – penicilin v velikih odmerkih
- antraks: najpogostejši kožni antraks (črna krasta)
10. Clostridium perfringens
- gram+ bacil, palčka, sporogena, anaerobna bakt.
- v zemlji, črevesju (živali, ljudi)
- enterotoksin – okvarja celice na črevesnih resicah – motnje pri vsrkavanju in izločanju vode in elektrolitov
- zastrupitve s hrano: po 6 urah bolečine v trebuhu, driska, ki ne traja dolgo
11. Clostridium botulinum
- gram+ bacil, palčka, sporogena, anaerobna bakt.
- v zemlji, s hrano (kjer anaerobni pogoji)
- botulinusni toksin (eden najnevarnješih strupov za človeka) – krči
- botulizem: dvojni vid (12 – 36 ur po zastrupitvi), ohromelost dihalnih mišic
12. Clostridium tetani
- gram+ bacil, palčka, sporogena, anaerobna bakt.
- v zemlji, črevesju (konj)
- spora vzkali v globoki rani in odmrlem tkivu, zlasti če prisotne druge bakt., ki porabijo kisik
13. Mycobacterium tuberculosis
- bacil, tanka, dolga palčka
- pljuča, lahko razširi v kosti, možganske opne, ledvice in druge organe
- debela plast voskov in maščobnih kislin v celični steni – neobčutljiva na želodčno kislino
- cepljenje – celična imunost – tuberkulinski test pozne preobčutljivosti
- svetlobni mikroskop: obarvamo po Ziehlu in Neelsenu – rdeče palčke na modrem ozadju
- fluorescenčni mikroskop: flouresenčno barvilo (avramin) – kažejo rumeno flourescenco
- tuberkuloza: okužba pljuč – kronični potek (več mesecev, let), vročina, hujšanje, kašelj, izmeček
14. Escherichia coli
- gram– bacil, palčka, gibljiva, bički in fimbriji
- na hladnem v vodi in ledu tudi do 1 leto
- večina tipov del normalne flore
- posamezni tipi imajo virulenčne dejavnike: sestavine celične stene in celični izrastki (prilepljanje na celice črevesnih resic), izločanje enterotoksinov oz. vdiranje v globlje plasti črevesne sluznice
- kužnino zasejemo na gojišče za osamitev, določitev zapletene antigenske zgradbe bakt. in tvorjenja virulenčnih dejavnikov posameznih vrst
- driska pri dojenčkih, otrocih in odraslih
15. Shigella
- gram–, negibljiva, črevesna bakt.
- lipopolisaharidni antigen 0
- nosilec človek (tudi klicenosci – insekti), neposredni stik, prek hrane, vode
- posebna selektivna gojišča tik ob bolniku (sicer propadejo)
- dizenterija in griža
16. Salmonella
- gram– bacil, palčka, gibljiva, antigeni celične stene in bičkov
- v črevesju različnih živali, okužba z jajci, mesom, mlekom…, rokami
- 2000 vrst, večino bolezni pri človeku povzroča pribl. 10 vrst (Salmonela typhi le čl., na čl. prilagojeni tudi Salmonella paratyphi A in B)
- vdirajo v sluznico spodnjega dela tankega in začetnega dela debelega črevesa, izločajo z iztrebki
- bakteriološko preiskujemo tudi seč, kri, kostni mozeg, gnoj
- salmoneloza: črevesna vročina – tifusna oblika bolezni s splošnim obolenjem, povišano TT in akutno drisko (akutni gastoenterokolitis)
17. Chlamydia trachomatis
- gram–, zelo drobna
- znotrajcelični zajedavec
- nosilec le človek
- negonokokno vnetje sečnice, rodil, očesna veznica, dihala
18. Pseudomonas earuginosa
- splošno razširjena bakt. okolja, v vodi, tudi z rokami
- naseli v črevesju
- bolnišnične okužbe sečil in ran, tudi druga vnetja
1. Borelia burgdorferi
- bacil, spiralna
- pri nas endemična
- iz krvi v sklepe in centralno živčevje
- iščemo v krvi, vzorcih kože, likvorju, sklepni tekočini; zahtevna za gojenje – bogato gojišče
- Lymska borelioza
2. Camyplobacter jejuni
- gram– bacil, en ali dva zavoja v obliki črke S, gibljiva bakt.
- za rast zmanjšana količina O2, povečana količina CO2
- izločajo enterotoksin
- razmnožujejo v tankem črevu
- kužnina iz blata; posebna, zanje prirejena gojišča za osamitev in identifikacijo
- driska, včasih splošna bolezen, črevesna vnetja
3. Legionella pneumophila
- gram– iz okolja, v vodah, algah, vodnih amebah
- kužnina iz dihal; posebna gojišča
- protitelesa – s preiskavo parnih ali še večkrat odvzetih serumov v daljših časovnih presledkih
- pljučnici in influenci podobna vnetja dihal (predvsem manj odporni)
4. Virus influenzae
- srednje velik virus, vijačna somerna nuklokapsida, ki obdaja genom RNK
- uvrščamo v skupino Ortomyxoviriade, 3 virusi – A, B, C
- ovojnica – vsebuje beljakovino hemaglutinin (vezava na občutljive celice) in encimsko nevraminidazo (omogoča sproščanje virusnih delcev s površine celic)
- virusi hitro spreminjajo – antigenske variacije
- kapljučna okužba – širi z vdihavanjem (tudi z okuženimi rokami in predmeti)
- obolenje dihal
- influenca ali gripa: vnetje sapnika, sapnic, lahko pride do pljučnice
- afiniteta do zgornjih dihal
- mrazenje, povišana TT, glavobol, bolečine mišic, slabo počutje
- pojavlja endemično oz. pandemično
5. Virus HIV
- Human immune deficiency virus (humani virus imunske pomanjkljivosti)
- AIDS – sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti (povzročata dva tipa: HIV 1 in HIV 2)
- ARC – razvijejo neznačilni znaki
- retro virus, RNA, lipidna ovojnica iz več plasti (kapsida) z nestabilnimi Ag
- s pomočjo encimov se v okuženi celici virusni genom prepiše iz RNA v enovijačno DNA, ki se dopolni v dvovijačno in vstopi v jedro celice
- razmnožuje v limfnem sistemu, antigensko spreminja
- uničuje celice T pomagalke (zelo se zmanjša število limfocitov CD4) in celice monocitno makrofagnega sestava, dendritične celice in glia celice v možganih
6. Virus varicella-zooster (VZV)
- varicella (norice): akutna vročinska bolezen z izpuščajem (epidemično pri otrocih)
- zoster (pasavec): vnetje dorzalni korenin ali kranilanih senzoričnihh živčnih ganglijev (posamič pri odraslih)
- DNK, z ovojnico, iz skupine herpesnih virusov
- s kapljicami iz dihal, po zraku in s stikom
7. Virus Herpes simplex tip 1 (HSV – 1)
- DNK, z ovojnico, kubično someren
- koža, sluznica ust, očesna veznica, ev. vnetje možganov
- s stikom (skozi usta, veznico očesa, preko spolovil)
- na mestu vstopa mehurček – na dnu mehurčka večjedrne celice – v njih eozinofilni virusni vključki
8. Virus Herpes simplex tip 2 (HSV – 2)
- DNK, z lipidno ovojnico
- epitelij spolovil
- mehurčki in razjede
- dokaz – preiskovanje vsebine mehurčka – neposredno z mikroskopom, imunofluorescenčni dokaz antigena, dokaz specifične nukleinske kisline s hibridizacijo
- za osamitev zasejemo kužnino v celične kulture
9. Virus hepatitisa A (HAV)
- zelo droben, kubično someren, brez ovojnice, enovijačni genom RNK
- vir okužbe človek – z rokami, okuženo hrano, vodo
- zelo odporen na segrevanje in kemikalije, uničijo klorova razkužila, aldehidi
- hepatitis A – t.i. epidemični ali infekcijski
- dokazujemo z radioaktivnimi metodami (t.i. RIA)
- cepivo v poskusni fazi, za hudo ogrožene
10. Virus hepatitisa B (HBV)
- dvojnovijačna DNK, nukleokapsida
- vir okužbe človek – tudi po bolezni lahko celo življenje vironosci
- hepatitis B – t.i. serumski
- preventiva
- cepljenje – cepivo vsebuje HBS Ag (površinski Ag viriona)
- skrben nadzor krvi krvodajalcev (ne vemo koliko časa vironosci…)
- navodila za varovanje pred okužbo (vbodi, ureznine…)
11. Virus hepatitisa C (HCV)
- tudi s krvjo in ob porodu
- niso ga še osamili, ni cepiva
PARAZITI!!!!!!!
- Trichomonas vaginalis
- živi v sečniku in sečnici, pri ženski v vagini in pri moškem v prostati
- je hruškaste oblike,velik 7×5 um ,s 5 bički
- en biček je delno pritrjen kot valovita membrana
- cist ne dela
- bolezen povzroča TRIHOMONIAZA in spada med spolno prenosljive bolezni
- možnost okužbe nastane ob fizikalnih ali kemičnih travmah v vagini,ob antibiotični terapiji,ob kontracepciji kot je IUV
- mnoge ženske so asimptomatske nosilke in nevede širijo infekcijo
- pri moškemu lahko trihomoniaza povzroči sterilnost,če je število spermijev zmanjšana na mejno vrednost
- prenaša se s spolnim odnosom , včasih pa tudi s predmeti za osebno higieno
- Toxoplasma gondii
- ima več oblik ,obliko pomarančnega krhlja(trofozoit),kot cista (tkivna cista) v človeku in živalih oz.spolna cista v iztrebkih mačk
- velik je 4 do 7 um
- ima posredni življenski krog
- živali se okužijo z zemljo
- človek pa s kontaminiranim mesom –ovčjim,govedom ali svinjino
- pomemben vir okužbe pri človeku so mačke ,ki se okužijo z inficirano zemljo ali z inficiranimi ptiči oz.glodalci
- infekcija poteka skozi usta v črevo in s krvjo se paraziti raznesejo po telesu
- bolezen se kaže s povišano teles.temp. in povečanimi bezgavkami
- zapleti so redki
- sveža infekcija nosečnice je nevarnejša ker lahko povzroči kongenitalno toksoplazmozo-prazit prehaja skozi placento v plod in povzroči prirojene okvare
- pri ljudeh z imunskimi pomanjkljivostmi ,zlasti pri bol.z aidsom povzroča težke okužbe.Tukaj povzročitelj prehaja v možgane ,kjer povzroči težke okvare in smrt
- toksoplazmozo dokazujemo serološko,mikroskopsko pregledujemo tkiva organov,kjer sumimo ,da so inficirani(likvor,mozeg,možgani),največkrat pa pregledujemo serum
- na voljo je več metod – RVK nadomešča indirektna IF ali ELISA
-
[wp_ad_camp_1]
- Trichinella spiralis (lasnica )
- je živorodna (viviparna ) glista
- v tkivo odlaga žive ličinke
- samica meri do 4 mm, samec je manjši
- ličinke so velike do 1 mm,najdemo jih v mišicah,kjer so spiralno zavite
- iščemo jih s trihinoskopom ( mikroskop za preiskavo stisnjenih vzorcev mišic)
- človek se zavaruje pred boleznijo , če uživa dovolj prekuhano svinjino , nevarni so surovi prekajeni izdelki
- Enterobius vermicularis (podančica )
- je najbolj razširjena glista
- podančica je majhna -5 do 10 mm velika glista;samice so nekaj večje 8 do 13 mm
- jajčeca so velika približno 50x20um, ovalna , v njih je zrela ličinka, zato so infektivna
- samec in samica živita v spodnjem delu ozkega črevesa in v širokem črevesu ,kjer infekcija povzroča simtome kot so diareja in srbenje v okolici anusa
- pri podančicah preiskujemo perianalne obrise ,kamor samica odlaga jajčeca
- Trichuris trichiura (bičeglavec )
- ime je glista dobila zaradi bičaste oblike telesa
- sprednji del kjer je »glava« je bičasto stanjšan,s katero se parazit zarine v črevesno sluznico;zadnji del pa je zadebeljen
- samica meri 3 do 5 cm ,samec je nekaj manjši
- jajčeca so podobna sodčkom , s čepki na obeh straneh
- so rjave barve
[wp_ad_camp_1]
- Ascaris lumbricoides (navadna človeška glista )
- je med največjimi in razširjenimi glistami, ki zajedajo v črevesju človeka
- ima šiljasto telo
- spola sta ločena
- samica je večja kakor samec ( 30 cm )
- parazit je podoben deževniku
- samica dnevno izleže preko 200.000 jajčec
- jajčeca so velika do 60 um , ovalna ,rumenorjava in nagubane površine
- jajčeca v svežih iztrebkih so nezrela in dozorijo šele v okolju
- gliste lahko zamašijo črevo (ileus) ,možna je tudi perforacija črevesja
- larve pri zorenju lahko zaidejo v pljuča,kjer povzročijo lahko pljučnico
- okužbo dokažemo z mikroskopskim pregledom blata ,kjer so prisotna jajčeca parazita
- Acarina(klopi)
- klopi imajo večje telo kot pršice
- je otrdelo in usnjato
- barva telesa je različna , od svetlo rumene do rdečkaste
- na glavi je bodalo(hipostom za vbadanje) z navzdol obrnjenimi zobčki,poleg helicer , s katerimi se žival najprej zarije v kožo
- na trebušni strani so 4 pari členastih nog
- Ixodes ricinus je dolg 2,5 mm , ko se napije krvi pa 11 mm ; podoben semenu ricinusa,ščit je pisan
- Argas usnjati ali mehki klop ima okroglo jajčasto telo ;glavnati del vidimo le od spredaj ,nima oči
- Pršice so drobne ,mikroskopsko majhne
- kožasto telo je dlakavo,hipostom je skrit ,nima zobcev ,helicere so iglaste
- Sarcoptes scabiei je ovalna pršica;samci so rdečkasti in merijo 250um ,samice so sivkaste , velike do 400 um
- Krvni metljaji – Shistosoma sp.
- jih je več vrst (S.heamatobium , S.mansoni ,S.japonicum )
- so krvni metljaji s ločenimi spoli
- samec je krajši in ploščat ,samica je daljša in valjasta
- naselijo se v venah okoli urinskega mehurja ali debelega črevesja
- med oploditvijo se telo samca zvije in tvori ginekoforni kanal
- jajčeca imajo trn ,ta je različno orientiran pri različnih vrstah shistosom
- Jetrni metljaj – Fasciola hepatica
- je metljaj v obliki lista, običajno zajedalec rastlinojedih živali,ovac in goveda
- povzroča vnetje žolčevoda in jetrne ognojke
- ima mesnato ,ploščato ,do 3 cm dolgo telo
- vidni sta ustni in trebušni prisesek
- jajčeca so velika 140x80um in imajo poklopec
- v iztrebku najdemo jajčeca , odrasle živali pa parazitirajo v jernih venah
- miracidij,ki se sprosti iz jajčec živi v okolju na rastlinjaku
- cerkarije-naslednja stopnja v razvoju parazita zaidejo v živalska oz.človeška prebavila
TRAKULJE (Cestoda)
-imajo dolgo ,trakasto telo
-sestavljeno iz glave – sokoleksa s prisesanimi ponvicami
-lahko tudi enojen ali dvojen obroč kaveljčkov
-glava se pri nekaterih trakuljah podaljša v vrat
-sledijo odrivki – proglotide
-so obojespolniki- hermafroditi
-vsak odrivek ima moške in ženske spolne organe ,kjer nastajajo jajčeca , ki pri nekaterih trakuljah skozi odprtinico zapuščajo odrivek
-v iztrebkih najdemo jajčeca ,redkeje odrivke
-dolžina ,starost in štev.odrivkov so pri posameznih vrstah različni
-običajno trakulje žive v prebavni cevi končnega gostitelja , obdaja jih hranilna tekočina , prebavilo jim je zakrnelo,imajo pa dobro razvito mišičje, izločala in živčevje
- Taenia solium (svinjska trakulja)
- ima 7 do 9 stranskih vej uterusa v vsaki proglotidi
- na glavi ima prisesene ponvice in rilček (rostelum ) s kaveljčki
- dolga je 2 do 3 m
- Taenia saginata (goveja ali progasta trakulja )
- ima 15 do 30 stranskih vej uterusa v odrivku
- na glavi ima 4 prisesne ponvice
- distalne proglotide imajo zrela jajčeca,kimzapuščajo odrivek
- jajčeca so okrogla ,z radialnimi žarki
- trakulja je dolga 4 do 5 m
- Echinococcus granulosus (pasja trakulja )
- parazitira v psih in drugih zvereh kot so volkovi,lisice ,kujoti…,ki so končni gostitelji te trakulje
- velika je le 3 do 6 mm in zveri ne škoduje
- ima le 3 odrivke
- na glavi prisesne ponvice,rostelum in 2 obroča kaveljčkov
- pri človeku najdemo le fazo ličinke (mehurnjak ),ki ga obdaja opna ,napolnjen je s tekočino in s skoleksi ,ki nastajajo iz notranje plasti ovoja
Č R V I (helminti)
-paraziti te skupine povzročajo tipične bolezenske znake,odvisno od tega ,v katerem delu telesa se naselijo
-gostitelj tolerira parazita dolgo časa ,dokler se paraziti ne namnožijo v velikem številu
-takrat se pojavijo motnje v normalnem delovanju posameznih organov v organizmu ,bolezen izbruhne.
PLOŠČATI ČRVI (Trematoda)
–imajo sploščeno telo v obliki lista ali so trakasti
-živali so bilateralno simetrične , vzdolž telesa se pojavljajo parni organi
-mnogi imajo prebavno cev s smo eno odprtino(metljaji) ali pa so jim prebavila zakrnela (trakulje)
-imajo zamotane razmnoževalne organe
-so obojespolniki
-imajo moške in ženske organe za razmnoževanje,so hermafroditi
-v to skupino štejeta dva parazitska razreda:
- sesači- trematoda
- trakulje –cestoda