- Naštej razlike med prokariontsko in evkariontsko celico!
PROKARIONTSKE CELICE:
Ime izvira iz grščine (protis – primitiven, enostaven; karyon – jedro). To so torej celice s primitivnim jedrom.
Njihove najpomembnejše značilnosti, ki jih ločijo od evkariotskih celic so:
- so najmanjše celice (njihova povprečna velikost je 1 – 4 μm),
- nimajo izoblikovanega jedra,
- nimajo jedrne membrane,
- ne delijo se z mitozo,
- membranskih struktur, kot so mitohondriji, kloroplasti, golgijev aparat, endoplazmatski kanali in lizosomi, nimajo, imajo pa mezosome in ribosome,
- celično membrano ovija celična stena, ki je iz peptidoglikana,
- nekatere imajo flagele,
- metabolizem imajo zelo zapleten in raznovrsten.
EVKARIONTSKE CELICE:
Ime je tudi izpeljano iz grščine (eu – pravi; karyon – jedro). To so torej celice s pravim jedrom.
Njihove značilnosti so:
- so večje od prokariotskih (večinoma več kot 5 μm),
- jedro je jasno izoblikovano in ločeno od citoplazme z dvojno jedrno membrano,
- jedro se mitotično deli,
- imajo mitohondrije, protoplaste, endoplazmatske kanale, golgijeve strukture, lizosome…
- celična stena, v kolikor je prisotna, ne vsebuje peptidoglikana,
- nekatere imajo psevdopodije,
- poznajo v glavnem en način metabolizma.
- Naštej bakterijske ovojnice, opiši zgradbo in vlogo celične membrane!
KAPSULA, CELIČNA STENA IN CITOPLAZEMSKA MEMBRANA
Celična membrana je ozmotska pregrada, ki uravnava vstopanje in izstopanje snovi v in iz celice. Omogoča tudi selektiven transport hrani v notranjost in izstop razkrojev v okolje. Zgrajena je iz fosfolipidov in proteinov. V glavnem je membrana proteinska 40 – 70%, fosfolipidov je 15 – 40%, nekaj malega je OH in RNA. Je iz dvojnega fosfolipidnega sloja, v katerem so vložene molekule beljakovin.
- Kaj je kapsula, za kaj je pomembna, navedi primer bakterije, ki jo ima.
Kapsula je zunanja ovojnica bakterije. Vloga kapsule je da ščiti bakterijo pred zunanjimi vplivi, predvsem pred antibakterijskimi sredstvi. Kapsulo imajo: Pnevmokoki, Klebsiella, Bacillus anthracis, Streptokoki…
- Kaj so spore, katere bakterije sporulirajo in kdaj?
Spora je odporen, mirujoč štadij bakterije. Sporulirajo predvsem paličaste bakterije. Spore delata rodova Bacillus in Clostridium. Sporulacija se prične, ko bakterija zaide v zanjo neugodne pogoje, kot so: pomanjkanje hrane, vode, nizka ali previsoka temperatura, anaerobni pogoji ( za aerobne bakterije), ali aerobni pogoji ( za anaerobne vrste).
- Kaj je normalna flora in je se pojavlja?
Mikroorganizmi živijo v različnih naravnih okoljih, nekateri so se prilagodili za življenje na človekovi površini, to imenujemo normalna flora. Normalna flora se pojavlja na površini kože, v nosu, nasofaringsu, ustih, debelem črevesju, spodnjem delu moške sečnice, vagini.
- Imenuj necelične organizme, kako so ti sestavljeni.
Necelični MO so virusi, viroidi. Zgrajeni so iz mikro in makro molekul, so zelo drobni, med seboj se razlikujejo po velikosti, obliki in zgradbi, vsebujejo samo DNK ali RNK, nekateri imajo še nekaj proteinov. Vsi so paraziti bakterijskih, rastlinskih, živalskih ali človeških celic.
- Kaj pomeni generacijski čas bakterij?
Generacijski čas je čas v katerem se določena bakterija podvoji.
- Na kakšen način delujejo antibiotiki?
Antibiotiki delujejo selektivno toksično, kar pomeni, da uničujejo MO, na celico oz. tkiva pa nimajo toksičnega vpliva.
- Naštej razlike v zgradbi virusa, bakterije in glive.
VIRUSI: so zelo majhni, enostavni, imajo samo eno nukleinsko kislino in se lahko razmnožujejo samo v živih celicah. So eni najmanjših živih bitji, veliki so 10 – 300 nm
BAKTERIJE: imajo kratko življenjsko dobo, so kroglaste, paličaste in spiralne. Imajo tri različne ovojnice: kapsula, celična stena, citoplazemska membrana. So prokarionti, velike od 0,2 – 5 mikrom
GLIVE: so evkarionti, nefotosintetski, celično steno imajo iz hitina, izločajo mnogo encimov, velike od 2 – 15 mikrom.
- Zakaj virusnih bolezni ne moremo zdraviti z antibiotiki?
Zato, ker virusi nimajo oprijemališča, na katerega bi antibiotik deloval ( nimajo celične stene )
- Kaj je virion?
Virion je zrel virusni delec, ima le eno vrsto nukleinske kisline ( DNK ali RNK ),ki jo obdajajo beljakovinske kapsomere.
- Kako lahko virus izoliramo?
Virus lahko izoliramo:
- na celičnih in tkivnih kulturah
- na oplojenih kokošjih jajcih
- na poskusnih živalih
- Onkogenost virusov, navedi nekaj primerov onkogenih virusov.
Onkogenost virusov pomeni, da virusi lahko povzročajo nastanek rakavih tumorjev. Od tumorjev, ki jih najdemo pri ljudeh, so v glavnem povzročitelji iz družine papovaviridae.
- papilloma povzroča papilome – izrastke pri ljudeh in živalih ( govedo, konj, pes, ovce, koze,podgane). Znanih je 9 seroloških tipov. Povzročajo nastenek: kožnih bradavic, genitalne kondilome, laringealne papilome.
Papilloma virus tip 16 in 18 so izolirali pri invazivnem karcinomu na ustju maternice, domnevajo, da je ta virus povzročitelj karcinoma.
Prav tako verjetno povzroča karcinom na ustju maternice Herpes tip 2 virus, ki ga pogosto najdejo pri tej bolezni skupno s papilloma virusi.
Tudi virus Epstein – Barr je dokazano onkogen. Lahko povzroča različne bolezni. Virus kaže afiniteto do limfocitov B. Pri nas je najpogostejša oblika bolezni – infektivna mononukleoza.
Virus hepatitisa B in C povzročata jetrni karcinom.
- Kako nastajajo v celici beljakovine?
- Kako je sestavljen genom bakterijske celice?
- Na kakšen način si bakterije bogatijo genom?
- Kaj je konjugacija, za kaj je pomembna?
Konjugacija je genetska rekombinacija, kjer pride do direktnega stika med dvema celicama. Prva sta
jo odkrila in opisala Ledeberg in Tatum 1946.
Pri konjugaciji bakterija – donor, prenese večji del DNA v celico recipienta. F + celica se s seksualno fimbrijo spoji z F- celico. Iz seksualne fimbrije se stvori kopulacijski kanal, po katerem se prenese DNA Pojav je poznan pri nekaterih G – bakterijah. Konjugacija poteka tudi med različnimi bakterijskimi vrstami: E. coli, Salmonella, Proteus, Serratia, Pseudomonas aeruginosa..
Bakterijski plazmidi se večinoma prenašajo s konjugacijo.
- Kaj je rezistenca?
Rezistenca je, ko povzročitelj nalezljivih bolezni postane odporen ( rezistenten ) na kemoterapevtik oz. antibiotik.
- Kaj je antigen?
Antigen ali imunogen je vsaka snov, ki v organizmu vzbudi imunski odziv ( nastanek protiteles in celično imunost ).
- Kaj so serološke reakcije, kdaj jih uporabljamo, katere kužnine lahko preiskujemo s serološkimi reakcijami. Kaj nam povedo rezultati seroloških reakcij? Katere rutinsko najpogosteje uporabljamo? Za katere MO jih najpogosteje uporabljamo?
Serološke reakcije so reakcije med antigeni in protitelesi v serumu ali likvorju, ki potekajo in vitro. Uporabljamo jih v diagnostične namene, da odkrijemo povzročitelje infekcij oz. bolezni neposredno ( v kužnini dokažemo mikrobne antigene ) ali pa posredno tako, da dokažemo specifični imunski odziv, specifična protitelesa v serumu ( likvorju ) preiskovanca.
Z njimi preiskujemo MO, bakterije in njihove sestavine. Rezultati nam povedo pretekle in sedanje infekcije, ter jih uporabljamo za ugotavljanje bolezni. Najpogosteje uporabljamo preiskave za IgM in IgG. Najpogosteje jih uporabljamo za bakterije.
- Kaj so superinfekcije?
Superinfekcija je, ko bolnik v času zdravljenja in po zdravljenju določene infekcijske bolezni z antibiotikom okuži s kakim drugim mikrobom ali pa se razbohoti mikrob, ki je sicer v mešani normalni flori. Najpogosteje nastanejo take komplikaciji po daljši terapiji z antibiotikom širokega spektra.
- Kaj so mutacije?
Mutacije so spremembe genskega zapisa in s tem je spremenjeno delovanje celic organizma. Na mutacije vplivajo naslednji dejavniki: sevanje, UV – svetloba, cigaretni dim, kemični dejavniki.
- Prirojena imunost, kaj je in na čem bazira?
Prirojena ali naravna ali nespecifična odpornost je odpornost, ki je prisotna stalno v normalnem osebku in je nasledek njegovih podedovanih lastnosti. Usmerjena je proti vsem škodljivim vplivom okolja, varuje nas pred različnimi okužbami in pred škodljivimi neživimi vplivi okolja. Organizem ima več učinkovitih sistemov, ki ga zavarujejo:
- Pred vdorom mikrobov v tkiva, oz. mikrobom, ki so premagali zunanje pregrade
- V tkivih uniči mikrobe
- Odstranjuje strupnine in regenerira tkivo
- Kako si človek pridobi imunost?
Imunost človek pridobi tekom naravne infekcije ali umetno z aktivno imunizacijo.
- Katera vrsta protiteles prehaja iz matere na plod in kakšen pomen imajo?
Intrauterino pridobljena pasivna imunost bazira na IgG, ki tekom intrauterinega razvoja prehajajo iz materinega krvotoka v plod. Protitelesa se ohranijo v otrokovem krvotoku 4 – 6 mesecev po rojstvu. Ta protitelesa, ki jih dobi otrok od matere zavarujejo dojenčka v prvih mesecih življenja proti tistim nalezljivim boleznim, ki jih je mati prebolela ali je bila cepljena proti njim.
[wp_ad_camp_1]
- Nespecifična – splošna odpornost organizma, kaj je, naštej bistvene elemente!
Naravna – nespecifična odpornost ohranja naše zdravje, nas varuje pred različnimi okužbami in vplivi okolja. Na to vpliva: starost, prehrana, klimatski faktorji, vnetje, naravna obramba telesnih površin, telesna aktivnost.
- Pasivna imunost
Pridobimo jo tekom naravne infekcije ali umetno z aktivno imunizacijo. Usmerjena je samo proti tistemu povzročitelju, ki je vzpodbudil njen nastanek. Imunost je lahko večletna, doživljenska ali kratkotrajna.
- Aktivna imunizacija
Aktivna imunizacija ali cepljenje je vnos pripravljenega antigena v telo s tem spodbudimo organizem, da stvori imunost.
- Pasivna imunizacija
V organizem vnašamo že pripravljena protitelesa. Protitelesa, ki jih je izdelal drug organizem, tako imenovane imunske serume. ( To ni cepljenje ali vakcinacija ). Imunost, ki jo organizem tako pridobi je kratkotrajna 1 – 2 tedna.
- Kaj so fagociti in kje jih najdemo? Opiši njihovo vlogo!
Fagociti so razne celice levkocitnega sistema, ki so sposobne požirati mikrobe in tuje delce, ki vdro v organizem in te tujke tudi razgraditi.
Fagociti se nahajajo v krvi in drugih tkivih. Razdelimo jih v 2 skupini: MIKROFAGE in MAKROFAGE.
MAKROFAGI so izredno pomembni za zaščito telesa. So prva obramba pri vdoru bakterij in drugih antigenov v telo.
[wp_ad_camp_1]
Njihove funkcije so:
- Odstranjujejo tuje antigene, bakterije, tumorske in lastne ostarele celice
- Izločajo številne topne snovi, ki sodelujejo pri vnetnih reakcijah in obnavljanju tkiva
- Sproščajo snovi, ki služijo za povezovanje med makrofagi in limfociti – interlevkini
MIKROFAGI ( nevtrofilci ) so amboidne celice, imajo segmentirano jedro in velika citoplazemska zrna. Njihova poglavitna naloga je zaščita organizma pred bakterijsko infekcijo.
- Vloga limfocitov B
Vloga limfocitov B je sinteza in sproščanje protiteles, so odgovorni za humoralno imunost.
- Vloga limfocitov T
Limfociti T so nosilci celične imunosti, ki poteka z neposredno aktivnostjo ( neposredno uničujejo okužene celice oz. celice, ki jih prepoznajo za tuje ) ter z izločanjem limfokinov.
- Razloži pojme: kolonizacija, infekcija, bolezen.
Kolonizacija je naselitev Mo na telesnih površinah.
Infekcija je, če mikrobi vdrejo v tkiva in se tam razmnožujejo.
Bolezen je infekcija, ki povzroči znatne spremembe v delovanju organizma.
- Razloži pojma patogenost in virulenca!
Patogenost je potencialna sposobnost mikroba, da povzroči bolezen. Patogenost je stalna nespremenjena lastnost.
Virulenca ja stopnja patogenosti mikroba. MO je lahko zelo virulenten, srednje virulenten, slabo virulenten ali avirulenten. Virulenca se menja glede na okoliščine.
- Zgradba in pomen imunoglobulinov.
Imunoglobulini se razlikujejo od ostalih serumskih proteinov po tem, da nastajajo v limforetikularnem tkivu ( plazma celice ), da učinkujejo kot protitelesa in so zgrajeni iz štirih polipeptidnih verig.
- Kaj je nukleotid in iz česa je sestavljen?
Nukleotid je delček deoksiribonukleinske kisline ( DNK ), sestavljen je iz sladkorja deoksirilaze, fosfatne skupine in nukleinske baze.
- MRSA, razloži kratico, kje se pojavlja? Najpomembnejši ukrep pri prepričevanju.
MRSA – Methicillin resistant Staphylococcus aureus – stafilokok odporen proti meticilinu. Je predvsem bolnišnična bakterija, ki se najpogosteje širi s kontaktom. Najpomembnejši ukrepi pri preprečevanju so:
- Dezinfekcija rok pred in po stiku s pacientom
- Aktivno iskanje obolelih in nosilcev MRSA
- Kontaktna izolacija, dekolonizacija in redno zbiranje epidemioloških podatkov
- Kaj so zoonoze? Navedi primer.
Zoonoza je infekcijska bolezen, ki se prenaša iz živali na človeka. Muha cece prenaša spalno bolezen, komar prenaša malarijo.
- Kaj so dermatomikoze, kateri MO jo povzroča?
Dermatomikoze ali tinee je bolezen, ki jo povzročajo glive, ki parazitirajo na koži, dlakah, nohtih.
- Kaj so vektorji infekcijskih bolezni?
Vektorji infekcijskih bolezni so živali, prenašajo povzročitelja nalezljivih bolezni na človeka.