KRONIČNE BOLEZNI-najpogostejši vzrok umrljivosti-60% (srce ožolje,rak,dihala,duševne,metabolizem,gibal9
JZ PROBLEM-razširijo,vpliva družba,velik delež umrljivosti, Neg. na potomstvo,stroški,na njih JE mogoče vplivati z JZ
BREME BOLEZNI-JZ problem,stroški,merjen s stroški, umrljivostjo,drugimi kazalniki (41%obtoč,30%rak,9%ostalo
BOLNEGA DELA-patogeneza,razisko,preprečev bolezni, raziskovanje dejavnok tveganja,mortalitetea,morbiliteta
ZDRAVEGA DELA-salutogeneza,razisk,krepitev zdra,kakovos življe,razisk varovalnih dejavnik,indikator poz zdravja
INTERVENCIJE-1-delovanje družbe kot celota-javna politika, vlada za spremembo okolja2-delovanje lokalne ravni ki nudi aktivnost,promocijo,izobraž3-delovanje na ravni posameznika 7 dej tveg –RR,tobak,alko,holes,hrana,malo sadja z.,neaktiv
CINDI-ohranja-krepi zdravje-prepreč bolezen
NAMEN-podpreti razvoj zdr prijaznih politik2-okrepiti mednarodno sodelovanje3-racionalna raba zdr virov- 4-prispevati k zmanjševanje razlik različnih evropskih držav
V SLO-zmanjšati obolelnost,umrljivost,dejavnike tveganja, Prizadevati za trajnostni razvoj ,zmanjšati ekonomske in socialne razlike,ohraniti naravno okolje,delavno,bivalno, determinante zdravja
ZGODNJE ODKRIVANJE-ciljna skupinaogroženi,navidez zdravi,presejanje(oportuno)(organizirano populacijsko) ,individualno odkrivanje tveganj ali prisotne bolezni,
Samopregledovanje-CILJ-čimprejšnaj obravnava
BSO-KVB- prizadene srce-žile-IBS-ICV-RR(primar 90%,sek10%)
-krončna bol. Sodob časa 40%vzrokov invalid,staranja,umiran
-BSO povezana z družbenimi razmerami,stopnjo obolelnosti
pa je najpomembnejši dejavnik neenakosti zdravja med drža
članicami.
-vodilni vzrok smrti,obolelnosti,VEČ MOŠKI Umrljivost upada-
Sicer nad 65 let
Infarkt in kap (moški-60-64,nizka izobrazba-nižji sloj-vzhodni )
DEJAVNIKI-povezani z vedenjem in načinom življ,učinkovita
strategija preprečevanja,osredotočenje na dejavnike tveganja
-starost,moški,kaje,teža,preh,aktiv,alko,cuker,holes,tlak,stres
STROŠKI-bolnice 219,raziskav srce 66
DUŠEVNO ZDRAVJE-stanje dobrega počutja,posmez razvija
sposobnosti,spoprijema s stresom,učinkovito,plodno dela,
prispeva v skupnost
-dober odnos do sebe,soočanje z izivi,+samopodoba,občutek
moči,sposobnosti,soočenje težavami
KONTINUM DUŠ ZDR-bolezni so simbolične,težko določiti,
kje se prevesi v težavo,težava pa v bolezen
DUŠ ZDRAV-je kako mi obravnavamo druge in kako sebe-
Sestavni del javnega zdr-ni le stvar zdr sektorja ampak drugih
in politik,konvencionalni pristop,večdimenzionalni pristop
K BOLJŠEMU NA RAVNI EU–deklaracija in akcijski načrt v
evropi(2005) –promocija– odprava stigme,diskriminacije,
preventiva-skrb obolelih z duš motnjami,vključevanje njih
družbo –zelena knjiga– pot k strategiji duš zdr,odgovor za
deklarac in načrt,izmenjava in sodelovanje drž članic,
namen zelene knjige sprožiti razpravo institucij,vlade..
evropski pakt za duš zdravje in počutje-duš zdr mladih,
preprečiti depresijo in samomor,,duš zdr v delavnem
okolju,starejših ljudi,boj proti stigmi,socialni izključenosti
PRIMARNA RAVEN-ženske iščejo pomoč pogosteje,vendar
zato niso duš motnje pogostejše,,v rodni dobi povezane
z porodi,(MOŠKI-depreisja,anksioz,duševne vedenjske,stres)
(ŽENSKE-depresi,anksioz,stres,organske)
SEKUNDARNA(MOŠKI-shizof,depresija,duševne*alko,anksiozne)
(ŽENSKE-depreisja.anksiozne,blodnajve)
STALEŽ ZARADI-depresi-stres-anksiozne-shizof-duševno vedenj
SMRT-kot osnovni vzrok so duš motnje redko,lahko pa imajo vpliv-
V 90% je samomor zaplet duš motenj-v EU vsakih 9 min en samo
DEJAV TVEG-starost,zako. stan(samske-razvezani)izobrazba,moški)
Od severovshoda proti jugozahodu,več med avtohtonim prebiv
V SLO 50 na leto-DO 60 LET 10%,DO 40LET 19%
JZ UKREPI IZBOLJŠANJA DUŠ ZDR–primarna preventiva kot skrb
ohranjanja duš zdr,sekundarna preven kot zgodnje odkrivanje,
obravnava z dejavniki tveganja,odkrivanje prikritih duš bolnih,
tercialna preve.kot delo s sposameznikipo samomorilnem
vedenju,z osebo in okoljico
SLADKORNA-2x večji KS kot 7 na tešče -11,1po obroku-predstavla
JZ problem,odraz ekonomskih,socialnih determinanat
2/3 jih bo umrlo zaradi kardiovaskular bolezni-
SZO ocenjuje da bo umrlo 3,8 milijonov
V SLO boleha 125.ooo(6,25%)od tega 500 otrok-
Obolelih nad 75 let je 20%, Denarja 2,26 za diabetikena leto
NACIONALNI PROGRAM-april 2010,usklajen cilj resolucije, temelji
na sodelovanju med partnnerji,določa cilje področja obvladanja SB
CILJI-zmanjšana pojavnost sb tipa2,preprečiti 2 pri osebah z
tveganji,zgodnje odkrivanje,zmanjšati zaplete,umrljivost
DIAB 1-,lastni imunski sistem okvariB celice,otroci,mladi do 30,
nujen zunanji inzulin,ni ga mogoče preprečiti,tvegani dejavniki
avtoimuni,genetski,okolni
DIAB 2-neodvisni od insulina,začetek insulinska rezistenca,po 40 letu,starost,debelost,dedno,gestacijski,neaktivnost
GESTACIJSKI-oblika glukozne intolerance,debelost,dednost,
5%-10%,običajno tip2,imajo 40-60%verjetnost da se razvije
diab v naslednjih 5-10 letih
ZAPLETI-bolezni srca in kapi,visok tlak75%,retinopatija,ledvic
40%-živčni sistem60-70%-,amputacije,zobe,nosečnost,drugod
DEJAVNIKI TVEGANJA-družinska a,hrana,debelost,znižan
HDL zvišan LDL,nedejavnost,alko,kajenje,stres
ZGODNJE ODKRIVANJE-presejalni testi,v skupinah z večjim
tveganjem,običajno pojavi 10 let prej kot ga odkrijemo,
po odkritju 10-20% že kronične zaplete
RAK-starejši od 50,JZ PROBLEM=razširjenost,družbeni vpliv
starosti,delež umrljivosti,stroški,J Zukrepi reševanja
BREME OCENJUJEMO Z- INCIDENCO-št novih primerov na
100.000 p. v določenem čas obdob med prebivalci določ področja
PREVALENCO-št živih na določen dan,ki ima diagnozo rak
UMRLJIVOSTJO-št smrti povezan z rakom PREŽIVETJEM
Na število novih dramatično vpliva presejanje
2007 ZBOLELO 6.083M-5524Ž,UMRLO3146m,2391ž
2010 zbolelo 12.685 ljudi 1/3 preprečimo,odkrijemo.zdravimo
NAJPOGOSTEJE-koža,deb črev,pljuča,dojka,prostata,glava vrat,
želodec,melanom,maternič telo,slinavka ŽENSKE-dojka,koža,
deb čr,pljuča,mat vrat,MOŠKI-prostata,pljuča,koža,deb čre,
glava vrat,želodc
KOŽNI NAJPOGOSTEJŠI pri obeh spolih skupaj,incidenca veča,
sonce,genetski dej.
RAK DOJKE-najpogostejši ženski, letno zboli več kot 100,skoraj
21% vseh rakov,incidenca povečuje
DEJA TVEGA-reprodukcijski,zgodej menzes,pozno menop,debelost,
kontrac,dedno,benign. bol,ion sevanje,hormonsko zdr,prehr,alko
VAROVALNI-dojenje-porodi,tel dejavno,sadje,zelenjava
PLJUČNI-je 2 najpog pri moških,5 pri ženski, incidenca pri ž. povečuje
NI ENA bolezen,
DEJ TVEG=kajenje-kancerogeni na del mestu,onesnažen zrak
DEB ČREVO-4. Pri moških,3 pri ženski,je 2 najpogostejši vzrok
smrti med raki,redko odkrizt v zg fazi
DEJAVN TVEG-starost po 50,polipi,ružinska,osebna ana,chron,
ulceroz kolitis,prehrana,debelost,alko
RAK ČREVA DANKE drugi najpogostejši rak v SLO,vsako leto
odkrijemo 1400 bolnikov,700 ljudi vsako leto umre,ker je
odkrita prepozno.Razvija več let,brez jasnih znakov,
(presejalni testi,kolonoskopija)POLIPI
MATERNIČ VRAT-8najpog,z ZORO incidenca pada,starost 35-45
let,umre 6 na 100.000, vsako leto 50 do 60žensk
PREVENTIVNI PROGRAM-ZORA-zgodnje odkrivanje rakavih
obolenj mat vratu – DORA-državni presejalni program rak dojke
SVIT-drž prog presejanja in odkrivanja raka debelega črevesja, danke
DEJAVNIK TVEGANJA-promiskiuteta-zg spolno življenje,okužba
genotipa HPV-ni še jasno kajenje,kontracep,porodi
NAJPOGOSTEJŠA HPV 16 in 18 za nastanek 70% raka mat vratu
CILJNA SKUPINA 20-64 LET
PRESEJANJE POMENI preiskovanje navidezno zdravih
PAP-pregled celic v brisu,zanesljiv 80-90%
EVROPSKI OKVIR LETA 2003 PRIPOROČIL implementacijo
programa presejanja maternič vratu,dojke,debelo č danke
-V UPORABI TEST NA PRIKRITO KRVAVITEV V BLATU=
Kolonoskopi ja s patohistologijo=je potrebna diagnostično
terap metoda,ko je test +.(ZA STAROST 50-69 LET)
CILJ-300 obolelih manj,200 umrlih manj letno
DEJAVNOST SVIT – izvajalska,informacijska,upravljalska –
POGOJI-zadosten odziv,kolonoskopija,zagotoviti kakovost
INSTITUCIJE-minister za zdravje,ZZZS,nosilec programa IVZ,
Programski svet,izvajalci
UDELEŽITI vsaj 60%,kolono opraviti vsi ki so nanjo napoteni
SMERNICE IN NAVODILA–promocija programa(zaupanje,
opogumljanje,motiviranje)inštruktorstvo
(pojasnjevanje, inštruk postopki)odstranjevanje ovir
(zagotavljaje dostopnosti do programa in podpore)
ORGANI ZA NASTANEK RAKA-jetra,mater vrat,želodec,
limfatično tkivo,sečni mehur
HEPATITIS cepljenje otrok ob vstopu v šolo,odraslih
ki so v poklicu,potniki
HPV-povzroča bradavice,v 6 razredu cepljene deklice
HELIOBAKTER-incidenca pada,
HIV-kaposijev sarkom in hodgkinov limfom
LEVKEMIJE LIMFOMI-higijenski ukrepi
JETRNI METLJAJ-žolčevod
SHISTOSOMA HAEMATOBIUM-sečni mehur
ZDRAVJE DELAVCEV-
OCENA ZDRAVJA-bolniška,poškodbe pri delu,poklicne bol,
delovna invalidnost(SO NEGATIVNI DEJAVNIKI ZDRAVJA)
POKLICNO DELO=delo s katerim si pridobiš sredstva,ne glede
na telesno,umsko,enostavno,zahtevno.
DELOVNO OKOLJE-=podporno okolje za zdravje,vpliv na boljše z.
BOLNIŠKI STALEŽ je družbeno dogovorj. oblika socialne varnosti
SOCIALNO MEDICINSKA ANALIZA pripravlja podateke IVZ-ju,
ta analiza upošteva koledarske mesce, ZZZS za svoje analize
proučuje samo izgubljene koledarske dneve brez nedelj
BOL . STALEŽ = št izgubljenih koledarskih dni x100/št
zaposlenih x 365
INDEKS ONESPOSOBLJENJA= št. Izgubljenih koledarskih
dni/št zaposlenih
INDEKS FREKVENCE=št.primerov x 100/št.zaposlenih delavcev
POVPREČNO TRAJNJE ENE OSEBE=št.izgubljenih koledarskih
dni/št.primerov
V SLO IZGUBIMO na račun bolniškega staleža4-5% koledarskih
dni na zaposlenega,več žensk kot moških.Stalež je visok.
RAZLOGI ZA STALEŽ– največ zaradi bol.mišičnokostnega sistema,
poškodb in zastrupitev izven dela, poškodb zastrupitev
na delu,dihala,duševne motnje
MOBING—kot psihično nasilje,šikiniranje na del mestu-
Prisoten pri 1,5% najmanj 1x na teden
POŠKODBA PRI DELU=ki je posledica neposrednega
kratkotrajnega mehaničnega,fizikalnega in kemičnega delovanja.
Hitre spremembe položaja telesa,obremenitve ali sprememb
fiziološkega stanja organizma
IZGOREVANJE NA DEL MESTU-postaja deloholik,lahko
traja do 20 let=popolna izgorelost
-poklic postaja manj pomemben,pomembnejša je
osebnostna struktura človeka
POŠKODBE PRI DELU SPREMLJATA –IVZ in inšpektorat RS
V SLO PRIJAVLJENIH 25.03 primerov-83%pri delu in na poti,
15%na poti iz dela-MOŠKI 3X BOLJ OGROŽENI-MLAJŠI
poškodujejo 2x več od povprečja
NAJPOGOSTEJŠI VZROKI-izpostavljenost mehaničnim silam,
padci,transportne(roek,vrat,zapestje)
rana na prstu,vratna h.,izvin nateg skoč skl,tujek roženice
POSLEDICE-začasna nezmož dela,invalidnost,smrt,
posledice za delavca,ekonomske,škoda okolju
PREPREČEVANJE-posameznik in v okolju
SPREMLJANJE RAZMER ZA DELO-ocena del okolja-
izjava o varnosti z oceno tveganja,preventivni pregledi,
PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELAVNEM MESTU je strategija
posredovanja med ljudmi,in delavnim okoljem za zdravje,
omogočiti zdravo izbiro,zagovarjati zdravje
PROGRAM PROMOCIJE-ČILI ZA DELO-ozaveščanje
delodajalca in delavca o življenjskem slogu na del mestu
oblikovanja zdravja naklonjenih delovnih razmer
MLADOSTNIK-ZV =primarno,specialistični,bolnišnično
EVROPSKA STRATEGIJA-1-mati in novorojenček 2-prehrana-
3nalezljive b 4 -poškodbe in nasilje 5-fizično okolje 6-zdravje
adolescentov 7-psihosoc razvoj dušev. Zdravje
SMRT v prevem letu starosti največ zaradi nenamernih
poškodb in zastrupitev(prometne58%,samomori 22%)
(bolezni do 1 leta perinatalnega obdobja,1-4 let anomalije,
5-14 let rakasta ob,15-19 rak)
MRTVOROJENOST je nekako enaka,perinatalna
umrljivost se znižuje
CILJ PERIATALNEGA VARSTVA-zmanjšanje maternalne
in perianalne umrljivosti
SISTEMATIČNi–ugotovljeno delež slabo in dobro hranjenih,
deformacija hrbtenic,ostrina vida
PROBLEM MLADIH premalo tekočine in gibanja,tel teža
UKREPI-zagotavljanje dostopnosti ZV otrokom,mladostnicam,
Mladostnikom-ohranjati zdravje otrok mladost in mladost
ZV ŽENSK-začne v fertilni dobi(določa 1 menstruacija9
na podlagi računal podprtih sistemov-
Porodih,rojstvih,splavih,dojenju,kontrace,sterilizacije,
maternalne umrlji
FETALNA SMRT=splav do 28tedna gestacijske starosti
KONTRACEPCIJA največ od 20-24 let
MATERALNA SMRT=smrt ženske v nosečnosti ali 42
dneh po končni nosečnosti(kasna po 42 dnevu)
izvleček poročil pripravlja IVZ
PARIETALNA=smrt otroka v zvezi z porodom
DEJAVNIKI KI VPLIVAJO NA MATERALNO SMRT-
-socialno.ekonomski družbeni-dostop zdr službe
-motiviranje parov-izobraževanje žensk
STARANJE-
NARAVNO-postopno slabljenje fizioloških funkcijpri
ohranjanju adaptatornih in kompezatornih mehanizmov,
ki omogočajo ravnovesje na november
PATOLOŠKO-prezgodnje,ne daje možnosti razvijanja
fiziološke starosti.prezgodnje staranje
STAROST-kronološka(št let)biološka(upad duše,teles funkcij)
-funkcionalna(da je prestar za nekaj),doživljajska
(psihološka,kot se počutiš toliko sui star)
PADCI-VZROKI-biološki,vedenjski,socioekonomski,
fizično okolje
POSLEDICE PADCEV-največ sp del podlaktiob zapestju,
nato zg del stegnjenice
PREPREČEVANJE-izboljšati zdr stanje ljudi,osveščenost
o nevarnosti,odstranitev ovir
DEMOGRAFSKE SPREMEMBE-ekonomskem področju,
socialnem,političnem
ZELENA KNIGA NAVAJA 4 PODROČJA:
-preusmeritI zmanjšebvanje rodnosti evropskega
prebivalstva-učinkovitost vključevanja mladih-
zagotoviti(ne)prehitro izključevanje iz sredine,
iz družbene delitve dela-obvladanje naraščanja
števila najstarejših in nemoč družbe
POŠKODBE-
NEZGODA nepredvidliv dogodek nastal slučajno,
JE možno preventivno vplivati
NESREČA-,dogodek nastal slučajno,
NI možno nanj vplivati
FENOMEN LEDENE GORE-na vrhu smrt-bolnica,urg služba,
Obisk na primarni ravni,ne gre k zdravniku
BREME POŠKODB-smrt,bol zdravlj,zdravnik,rehabilit,
ekonomske,posameznik,demografsko gibanje
EPIDEMIOLOŠKI MODEL-gostitelj-agens-vektor-okolje
POŠK KOT JZ PROBLEM-
-kriterij razširjenosti in hitrost širitve-kriterij umrljivosti-
finančnega bremena-javno zdr ukrepanja
DROGE-vplivajo na telesno in duševno zdravje,
ogrožajo socialno stanje ljudi.
PREVENTIVA-krepitev dušev. Zdravja-otrokove
samopodobe in samospoštovanja-
MARIHVANA-prva droga-težave s koncentracijo,
motivacijo(kokain,ekstazi,heroin)
SMRTI največ zaradi heroina od 20-29 let
DROGA-lastnost-količina-pot vnosa-intenzivna
uporaba-kombinacija
PSIHOAKTIVNE SNOVI
POSEGANJE NI ODVISNO le od posamznika,tudi okolja-droge
POTEK-
Priprava-iniciacija-eksperimentiranje-rekreacijska uporaba-
odvisnost-ekscesivna uporaba-droga
DEJAVNIKI POSAMEZNIKA-osebne značilnosti-stališča
in prepričanja-želja po ugodju-dednost
VAROVALNI DEJAVNIKI-vedenje o drogi,odnos do
uživanja in ugodja-samonadzorovanje
ZLORABA DROG= kadar pretirana uporaba,nedopustna
uporaba,Upšoraba med občutljivimi osebami,ali ki so
že doživele škodljivoe posledice
PRIZADENE-posameznika-družino-šolo-podjetje-
gospodarstvo-celo družbo
V SLO izstopa alko nato kajenje
ALKO-se povečuje-vsaka pijača ki vsebuje več kot
1,2 volumska odstotka alkohola
V povprečju jetra za odstranitev 1 enote alko(10 gr alko) i
z krvi potrebuje 1 uro!
+=razpoloženje,družabnost,zaščita pred KBS
– = konflikt,nezgoda,samomor,nasilje,odvisnost,zdravje
TELESNI ZNAKI-jetra-hepatitis-rak-tlak-kap-gatritis,
pankreatitis,tel teža,neplodnost,motnje spolnosti,
okvara ploda,miopatije,nevropatije
MOŠKI na dan 2 enoti (2 dcl vina-pol litra piva)
ŽENSKE 1 enoto(1dcl vina.pol piva)
NAJVEČ SE popije 1-piva-2-vina -3-žganja
ABSTINENCA raste z starostjo stopnjo izobrazbe
CAGE= vprašalnik(presejalni test) C=cut down zmmanjšanje)
A(anoyed zadrega)G(guilty krivda)E eyeopener klin)
ZOPA-zakon o uporabi alkohola
VLOGA ZDR DELAVCEV-zgodnja diagnostika tvegane
in škodljive rabe alko-priporočila glede omejitve rabe
alkohola-motiviranje za spreminjanje pivskih navad-
zdravljenje odvisnosti
TOBAK-dim vsebuje več kot 4000 kemičnih sestavin
NIKOTIN je droga,povzroča odvisnost,najbolj škodljiv
(zoženje žil,pospeši utrip,viša tlak, pospeš strjevanje krvi)
KATRAN-pri 10 cigaretih na dan se v dobi 10 let nabere
na grlu,sapniku,bronhiju 1 kg katrana(kronični bronhitis,
emfizem,rak pluč in drugih organov)
OGLJIK MONOKSID-CO prikadilcih izpodbija kisik iz krvi,
Najbrž je udeležen pri okvari še nerojenih otrok kadilcev
PASIVNO KAJENJE-posledice-draženje oči-nosu-glavobol
-tveganje bolezni srca ožilja
Pasivno pri otroku- astma,okužbe sp dihal,vnetje sr ušesa,
kašelj,težko dihanje,izločanje sluzi
SPREMENJENO OKOLJE
pomanjkanje neoporečne pitne vode in hrane
neugodni bivanjski pogoji in higienske razmere
Podnebne spremembe –
dvig okoljske temperature vpliva na varnost živil
Klimatski dejavniki vplivajo na porast bolezni,
ki se prenašajo z živili
porast incidence salmoneloz za 5-10% na dvig
okoljske temperature za 1°
Definicija: Bolezni, ki jih prenašajo prenašalci:
MEHANIČNI VEKTOR-Muhe
BIOLOŠKI VEKTOR-klopi-komarji-uši-bolhe
NARAŠČANJE ŠT.PRENAŠALCEV KOT POSLEDICA:
neposrednih učinkov: spremenjene temperature,
vlage, padavin, vetraposrednih učinkov: spremenjene
vegetacije, način kmetovanja(irigacija),selitev prebivals
POVEČANJE ENDEMSKIH OBMOČJI in PORAST št. primerov:
-malarije, denge, shizostomiaze, chikungunye
VEKTORSKE BOLEZNI PRI NAS
KLOPNI MENINGOENCEFALITIS
LYMSKA BORELIOZA
Kaj se zgodi, če vbode klop, okužen z virusom KME?
Največkrat bolezen ne razvije, sami premagamo okužbo
Pojavi se blaga vročinska bolezen
Razvije se vnetje možganskih ovojnic in možganovine
(1 % bolnikov umre)
Stalne inform. in poučevanje prekomedijev – individualno
Cepljenje
Individualni preventivni ukrepi-obleka repelenti
samopregledovanje in odstranjevanje klopov
Obvezno cepljenje:
profesionalno izpostavljeni gozdni delavci
študenti- vojaki
LYMSKA BORELIOZA Po vbodu okuženega klopa:
Na mestu vboda se pojavi značilen izpuščaj
Zelo redko vnetje sklepov, vnetje možganskih ovojnic
in prevodnega sistema srca
Uporaba repelentov
Samopregledovanje in odstranjevanje klopov
Zgodnje zdravljenje
CEPIVA NI!!!BOLEZEN KI JO PRENAŠAJO KLOPIV SLO
NI NALEZLJIVIH BOLEZNI, KI BI JIH PRENAŠALI KOMARJI!
POTENCIALNA GROŽNJA:
Vnos virusa chikungunya iz tropskega/subtropskega sveta
UKREPI OB POJAVU TIGRASTEGA KOMARJA
MONITORING (=SPREMLJANJE)
ODSTRANJEVANJE VODE (manjša možnost za
razmnoževanje komarjev)
ODSTRANJEVANJE DIVJIH ODLAGALIŠČ ODPADKOV
Uporaba biocidov – ŠELE OB POJAVU BOLEZNI
(chikungunya ali bolezni Zahodnega Nila)
BOLEZNI POVEZANE S HRANO
bolezni povezane s hrano so posledica uživanja
hrane ali pijač
povzročajo jih različni mikroorganizmi in
toksične snovi
opisanih je več kot 250 različnih bolezenskih stanj,
povezanih s hrano
KAKO PRIDE DO OKUŽBE
govedina in perutnina se med zakolom onesnažita s
črevesno vsebino
sadje in zelenjava se zalivata/spirata z vodo, ki je
onesnažena s človeškimi ali živalskimi izločki
salmonele se prenašajo transovarialno
školjke so filtratorji in koncentrirajo bakterije in
viruse, ki so v morski vodi
POVZROČITELJI
v preteklosti so bili pogosti povzročitelji: bacil kolere,
Salmonella typhi, bacil tuberkuloze
novejši povzročitelji: cyclospora, kampilobaktri,
Vibrio parahaemolyticus, E. coli O157:H7
SPREMEMBE V ETIOLOGIJI
Zmanjšanje pogostosti nekaterih povzročiteljev
(npr. tifusa, kolere):
- pasterizacija mleka
- izboljšani postopki konzerviranja hrane
- bolj varna preskrba z vodo
- izboljšanje splošne higiene
KAJ VPLIVA NA PORAST POVEZAN S HRANO
l spremenjen način priprave hrane – industrija
l sodoben način življenja – prehranjevanje izven doma
l globalizacija – uvoz hrane iz eksotičnih krajev
l spremembe v okolju (onesnaženje okolja – školjke)
l pojav novih povzročitelj
TVEGANA ŽIVILA
surova živila živalskega izvora: surovo meso, perutnina,
surova jajca, nepasterizirano mleko, školjke
sveže sadje in zelenjava, ki ni oprana in očiščena
živila, ki so hranjena na sobni temperaturi
KAKO SE OKUŽIMO -mesto vstopa so prebavila
PRVI ZNAKI: slabost, bruhanje, krčevite bolečine v
trebuhu, driska
KAJ SE PO OKUŽBI DOGAJA
mikroorganizem preko želodca potuje v črevo
v obdobju inkubacije se v črevesu namnoži in pritrdi
na črevesno steno
nekateri sproščajo toksine, drugi vstopijo v epitelijske
celice črevesa in jih okvarijo, nekateri prodrejo v krvni
obtok
GLOBALNO BREME
WHO: črevesne nalezljive bolezni povzročajo zelo veliko
breme bolezni (3. mesto)
okužbe prebavil: 1,5 -2,5 milijonov umrlih letno
največ obolelih in umrlih: dojenčki in majhni otroci
– vzrok 30 % smrti v nerazvitem svetu
otroci, ki imajo pogoste driske, zaostajajo v razvoju
BAKTERIJE-salmonele–šigele –kampilobaktri –E. coli
Vibrio cholerae -Clostridium botulinum in perfringens
Bacillus cereus -Yersinia enterocolitica S. aureus
VIRUSI-norovirus –rotavirusi –hepatitisa A- astrovirus,
adenovirus, echo virus itd. kalcivirusi
norovirusi (15 genotipov) in sapovirusi (4 genotipi)
povzročajo sporadične primere in izbruhe
obolevajo otroci in odrasli – so eni najbolj pogostih
povzročiteljev drisk
NOROVIRUSI RNA virus–Rod “Norovirus”–Družina
“Caliciviridae” (prej Norwalk-like)–Rezervoar so ljudje
PRENOs: fekalno – oralen
Obstojni v okolju (rezistentni na razkužila!!)
Dokažemo jih z elektronskim mikroskopom ali s PCR
POTI PRENOSA
fekalno – oralni prenos
med ljudmi (predvsem med večjimi skupinami ljudi
preko okužene hrane
preko vode (po obilnih deževjih – možnost poplave –
fekalno onesnažena voda)
POGOSTOST NOROVIRUSOV PRI OTROCIH
Prospektivna finska študija okužb z
enteritičnimi virusi pri otrocih:kalicivirusi (=norovirusi) 29 %
rotavirusi 29 % astrovirusi 6 % enteritični adenovirusi 6 %
IZBRUH NOROVIROZ PRI OTROCIH
v negovalnih institucijah – 43 %
v restavraciji – 26 %
v šoli – 11 %
ob bivanju v hotelu, kampu, apartmaju – 11 %
ZNAČILNOST NOROVIRUSOV
izločamo še 1 teden po končani bolezni
ob bruhanju nastane kužni aerosol
kloriranje jih NE uniči
preživijo zmrzovanje
preživijo do 60°C
SMPTOMI NOROVIROZE-Slabost-Bruhanje-Driska
Bolečine v trebuhu-Izguba apetita
Redkeje vročina, bolečine v mišicah, glavobol, splošno
slabo počutje-Pojav simptomov po zaužitju virusa
(inkubacijska doba) je 24-48 ur
Trajanje simptomov povprečno 2 dni (3 ure – 4 dni)
UKREPI ZA PREPREČEVANJE ŠIRJENJA
Poostrena osebna higiena (predvsem rok!)
Izolacija obolelih (bolniški stalež za simptomatske
zaposlene, ki prihajajo v stik z živili)
Prezračevanje (aerosol po bruhanju)
Začasno uživanje le termično obdelane hrane
Mokro čiščenje prostorov, pohištva, brisač
Dezinfekcija površin
KALCIVIROZE V SLO
1360 prijav kalicivirusnih drisk (54% otroci mlajši od 14 let)
22 izbruhov povzročenih s kalici virusi (predvsem vrtci,
šole, DSO, hoteli, bolnišnice
ROTAVIROZE-reovirus —dve strukturni beljakovini
zunanje ovojnice VP7 (G beljakovina) in VP4 (P beljakovina)
določata G serotip/P genotip –proti VP7 in VP4 beljakovinam s
e razvijejo nevtralizacijska protitelesa –povzročitelj driske
največkrat rotavirus VP7 serotip G1,2,3,4,9 in VP4 genotip P4,6,8
rotavirus P8 G1 povzroča 70 % okužb v EU in ZDA in 30 %
v Južni Ameriki, Aziji, 23 % v Afriki
NAČIN PRENOSA-S ČLOVEKA NA ČLOVEKA–KAPLJIČNO
POSREDNO, PREKO PREDMETOV
BREME ROTAVIROZvečina simptomatskih okužb od 3.
meseca do starosti 2 let–skoraj vsi otroci se prekužijo do 3.
leta starosti –okužbe so pogostejše in bolj zgodaj v nerazvitem
svetu – letno približno 600 000 smrti živo oralno cepivo
večina simptomatskih okužb od 3. meseca do starosti 2 let
skoraj vsi otroci se prekužijo do 3. leta starosti
okužbe so pogostejše in bolj zgodaj v nerazvitem svetu –
letno približno 600 000 smrti cepivo rotashield
cepljenih približno 600 000 otrok
pri nekaj otrocih 3-7 dni po 1. ali 2. odmerku cepiva pojav
intususcepcije
sprva je relativno tveganje za intususcepcijo ocenjeno na
37,2 po prvem in 3,8 po drugem cepljenju, dodatne študije
nižje tveganje
RAZVOJ NOVEGA CEPIVA
cepljenih približno 600 000 otrok
pri nekaj otrocih 3-7 dni po 1. ali 2. odmerku cepiva pojav
intususcepcije -sprva je relativno tveganje za intususcepcijo
ocenjeno na 37,2 po prvem in 3,8 po drugem cepljenju,
dodatne študije nižje tveganje
CEPIVO PROTI ROTAVIRUSOM
živo oralno oslabljeno cepivo
monovalentno humano, P8 G1 (Rotarix)
shema cepljenja: 2 odmerka
cepljenje: do 6 meseca starosti, kasneje ne (intususcepcija?)
??? Učinkovitost monotipskega cepiva G1 za druge tipe –
za hudo drisko morda, za blago verjetno ne (ni dovolj podatkov)
HEPATITIS A
virusni hepatitis, ki se prenaša s hrano ali vodo
(hidrični izbruhi), fekalno-oralno
največ zbolelih v nerazvitem svetu
razviti svet – okužba potnikov
ogrožena skupina so moški, ki imajo spolne odnose
z moškimi (posebne spolne prakse)
v preteklosti je bil hepatitis A bolezen otrok (po poteku
zelo lahka bolezen, celo brez značilne zlatenice)
v sodobnem času obolevajo potniki – odrasle osebe –
če so starejši od 50 let, je potek težji, opisani smrtni primeri
PREPREČEVANJE:
edukacija potnikov glede prehranjevalnih navad
cepljenje s cepivom proti hepatitisu A (Havrix) ali
kombiniranim A+B cepivom (Twinrix)
BAKTERIJSKE POVZROČITELJI S HRANO-salmonele
kampilobaktri –šigele –ešerihije –kolera–botulizem
SALMONELOZ
Obstaj 2500 vrst salmonel
Reservoir: številne vrste živali
Najpogostejša okužba s Salmonella enteritidis (več kot 80 %)
Inkubacija je kratka, infektivni odmerek velik
Klinična slika: driska+vročina
VZROK IZBRUHA: največkrat termično slabo obdelana hrana,
ki stoji na neprimerni temperaturi – salmonele se namnožijo
KAMPILOBAKTERIOZA
povzročitelj: Campylobacter jejuni
reservoir: piščanci (ki ne obolijo), npr. polovica piščancev
v ZDA je okuženih s kampilobaktrom
kužnost: 500 kampilobaktrov je dovolj za bolezen –
zadostuje ena kapljica soka okuženega piščanca!
Klinična slika: DRISKA+BRUHANJE (krvava driska)
ETEC-EPIDEMIOLOGIJA
NERAZVITI SVET
ETEC povzroča 14-23 % akutnih drisk otrok, mlajših od 5 let –
ocenjeno 280 milijonov epizod driske, 400 000 smrti
Zaradi dehidracije in dalj časa trajajoče driske –
vzrok približno četrtino hospitalizacij
Z naraščajočo starostjo več asimptomatskih okužb
RAZVITI SVET
povzročitelj driske na potovanju
ŠIGELOZA
šigele vstopijo v sluzico debelega črevesa, povzročajo
ulceracijo, vnetje, krvavitve
ŠIGA toksin: citotoksičen, nevrotoksičen in enterotoksičen
edini reservoir ČLOVEK
Izvor okužbe:
– hrana ali voda kontaminirana s človeškimi iztrebki
– neposreden prenos iz človeka na človeka
– posreden prenos: muhe
Naraščajoč problem: REZISTENCA na antibiotike
ŠIGELOZA
v Aziji oboli vsaj 90 milijon ljudi letno, 500 000 umre
največ obolelih/umrlih – otroci do 5. leta starosti,
slabo prehranjeni, okuženi s HIV
približno 500 000 primerov šigeloze pri potnikih in
l vojaškem osebju iz razvitega sveta
l politično nestabilna območja – epidemije šigeloze
l (begunci v Zairu l. 1994 – visokorezistentna Shigella
l dysenteriae tip 1)
TIFUS
l povzročitelj: Salmonella enteritica serovar typhi
l reservoir: SAMO ljudje (NE živali!!)
l prenos: hrana/voda, kontaminirana s človeškimi iztrebki
l kužnost: nekaj dni pred pojavom simptomov,
večina še 1 teden po prenehanju simptomov
l Klinična slika: glavobol+vročina (NI DRISKE!!!)
l 10 % izločajo S. typhi še 3 mesece
l 2%-5 % ostanejo trajni nosilci salmonel
l največ obolelih v jugovzhodni Aziji in Južni Ameriki –
ocenjeno število primerov 16-33 milijonov,
500 000 – 600 000 umrlih letno
l največ obolelih: od 5. do 19. leta starosti
CEPIVO TIFUS
l cepivo, ki vsebuje Vi PS (virulenčni polisaharidni)
antigen (cepivo tudi v Sloveniji)
l razvoj protiteles po cepljenju pri 80 % odraslih in
otrocih, starejših od dveh let
l SLABA zaščitna učinkovitost 72 % – 77 %
l Cepivo se uporablja pri potnikih in tistih, ki so v
stiku z odplakami, odpadki
KOLERA
Vibrio cholerae povzroča akutno drisko s hudo dehidracijo
l poznanih je sedem pandemij kolere, zadnja se je
začela 1961 v Aziji in se razširila v Južno in Centralno Ameriko
l kolera se še vedno intenzivno širi tam, kjer so higienske
razmere slabe – prenos je fekalno-Vsaj 75 % vseh
begunskih taborišč je imelo epidemijo kolere
l Eden najtežjih je bil v Zairu (begunci iz Ruande) l.
1994 – v nekaj tednih je umrlo 40 000 ljudi
l WHO: v letu 2004 je kolero prijavilo 56 držav, ocenjuje se,
da letno oboli 2 milijona ljudi (približno 30 000 umre)
l Kolero povzročata enterotoksikogeni V. cholerae 01
(klasični tip in El Tor) in 0139
l oralen, vibrii preživijo v vodnem okolju, če je
prisoten plankton, školjke, alge
BUTOLIZEM
l latinsko je botulus = klobasa
l POVZROČITELJ: Clostridium botulinum, gram-pozitivna
anaerobna sporogena bakterija, izdeluje nevrotoksin.
l 7 nevrotoksinov (tip A, B, C [C1, C2], D, E, F,G)
l Spore – termostabilne, odporne na izsušitev, UV,
alkohole, fenole, sevanje.
l Toksin je toplotno labilen à 80°C 10 min ali več ga uniči
l Toksin prepreči nevromuskularni prenos
(blokira sproščanje acetilholina iz motoričnih
živčnih končičev) ® ohlapna paraliza
KLOSTRIDIUM BOTULINIM
l zemlja
l sediment potokov, jezer, morskih obal
l prebavila rib, ptic in sesalcev
l škrge in notranji organi rakov in školjk
HRANA POGOST VIR OKUŽBE
l Neprimerno obdelana, doma konzervirana hrana
l Industrijska: klobase, mesni izdelki (piščanec,
piščančja jetra, šunka), konzervirana zelenjava
(koruza, feferoni, grah, olive, špinača),
nadevani jajčevci, morski sadeži, tuna, jastog,
dimljene in soljene ribe.
l ZDA: 10 – 30 izbruhov letno
l SLO: malo
l Se ne prenaša med ljudmi
- NAČINI OKUŽBE
botulizem po zaužitju kontaminirane hrane (foodborne)
botulizem majhnih otrok (kolonizacija dojenčkove prebavne cevi)
botulizem rane (intravenski narkomani)
iatrogeni botulizem
ZNAKI OKUŽBE
18 – 36 ur po zaužitju (4h – 8 dni)
Utrujenost, oslabelost, vrtoglavica, dvojni vid, progresivne
težave pri požiranju in govoru à težko dihanje, trd trebuh, zaprtje
Dojenčki: zaprtje, odklanjanje hrane, oslabelost, slinjenje,
spremenjen jok, letargija, tarnanje à izguba nadzora nad gibi glave
ZDRAVLJENJE:
ü umetna ventilacija,
ü hranjenje po nazogastrični sondi,
ü antitoksin (SLO: Chiron Bering)
CEPIVA ZA UPORABO PRI HRANI
l Salmonella typhi (nizka zaščita)
l Vibrio cholerae (neučinkovito)
l Rotavirus (samo za majhne otroke)
ZAKLJUČEK
Hepatitis A (potniki)
številni patogeni, ki povzročajo bolezni povezane s hrano
veliko breme bolezni
malo učinkovitih cepiv
nova cepiva se preskušajo določevalci nalezljivih bolezni
Prilagajanje in spremembe mikrobov
1Pojavljajo se novi bolezenski mikrobi in bolj patogene
različice že znanih povzročiteljev HIV, hepatitis C, SARS,
E.coli 0157:H7, norovirusi, povzročitelj bovine spongiformne
encefalopatije, virus ptičje gripe, West nile, denga
2) Odpornost/sprejemljivost ljudi na okužbe
staranje prebivalcev, ki so občutljivi za agense, ki so sicer neškodljivi,
večje število bolnikov, ki so imunsko oslabljeni
širjenje antibiotične rezistence zaradi nepreudarne rabe antibiotikov
porast števila tistih, ki odklanjajo cepljenja
3) Življenjski slog spremenjen način življenja in obnašanja ljudi,
odnos do spolnosti in uporaba drog, ki vplivajo na širjenje
HIV-a, hepatitis B, C, klamidije in drugih nalezljivih bolezni
4) Tehnologija in industrija množična predelava hrane,
živahen mednarodni promet, spremembe v proizvodnji in
rokovanju s hrano lahko vodijo k izbruhom zoonoz in
črevesnih nalezljivih bolezni z mednarodnimi razsežnostmi,
Mednarodna potovanja, trgovina, vojne Povečalo se je števil
mednarodnih potovanj, migracij, begunskih tokov, ki ima
lahko za posledico vnos nalezljive bolezni med populacijo
6) Podnebje in vreme okoljske spremembe kot so globalno
segrevanje, posegi v naravo, vplivajo na širjenje nalezljivih
bolezni na nova območja (West Nile, denga,
Chickungunya, Lyme borelioza, KME),
7) Namensko povzročanje nalezljivih bolezni grožnja bioterorizma
in biološke vojne,
NALEZLJIVE BOLEZNI
ü BOLEZNI POVEZANE S HRANO
ü OKUŽBE DIHAL
ü ZOONOZE
ü BOLEZNI, KI JIH PREPREČUJEMO S CEPLJENJEM
ü SPOLNO PRENESENE BOLEZNI
ü BOLNIŠNIČNE OKUŽBE
ü RAZVOJ ZMANJŠANE OBČUTLJIVOSTI NA ANTIBIOTIKE
ü BOLEZNI POVEZANE S POTOVANJEM
ü NOVE NALEZLJIVE BOLEZNI
ü BIOTERORISTIČNI AGENSI
OKUŽBE DIHAL
SINDROMSKI PRISTOP – brez natančnejše analize povzročiteljev
Akutne okužbe zgornjih dihal (vnetje žrela, nahod, vnetje
sapnika, srednjega ušesa)
Akutne okužbe spodnjih dihal (akutni bronhitis, bronhiolitis, pljučnica)
PRIDOBIOVANJE PODATKOV
Podatkovne zbirke IVZ RS:
l ZUBSTAT – zunajbolnišnična statistika
l BOLOB – bolnišnične obravnave
l ZBIRKA O BOLNIŠKI ODSOTNOSTI Z DELA
l ZBIRKA UMRLIH
AKUTNE OKUŽBE DIHAL- VODILNI VZROK:
l zbolevnosti (z ali brez obiska pri zdravniku)
l odsotnosti z dela/nege
l napotitve na sekundarno raven
l hospitalizacij
l umrljivosti v starejšem delu populacije
PO POVZROČITELJIH
l gripa
l drugi virusi, ki povzročajo akutne okužbe dihal
l invazivne okužbe s pnevmokokom, hemofilusom
l legioneloze
l oslovski kašelj
GRIPA
POVZROČITELJI gripe pri ljudeh:
l virus influence A H1N1
l virus influence A H3N2
l virus influence B
Vsako sezono prevladuje eden izmed naštetih virusov.
V cepivo so vključeni vsi trije podtipi virusa (=trivalentno cepivo)
EPIDEMIOLOŠKE ZNAČILNOSTI
l Gripa izbruhne v zimskem času – največkrat v drugi polovici
februarja (zvonasta oblika krivulje)
l Zbolevajo vse starostne skupine, najprej šolarji,
predšolski otroci, nato odrasli in starejši ljudje
l Največ zapletov je pri zelo majhnih otrocih,
kroničnih bolnikih in starejših
KAKO JO SPREMLJAMO
SENTINEL SURVEILLANCE SYSTEM” = MREŽNO SPREMLJANJE GRIPE
ü določeno število ambulant (približno 40) redno,
tedensko poroča o številu obolelih z gripi podobno
boleznijo ali akutnimi okužbami dihal
ü Podatki izhajajo iz približno 4 % populacije
ü podatke zbere ZZV in jih sporoči IVZ, ki redno
tedensko poroča ECDC gripa
IZJEMEN VPLIV NA:
l ZBOLEVNOST
l ODSOTNOST Z DELA
l UMRLJIVOST
l Ni enako v vsaki sezoni!!!!!
CEPIVO GRIPE
CEPIVO:
l mrtvo cepivo
l majhen delež neželenih učinkov
l uspešnost odvisna: od ujemanja s sevom,
ki kroži, imunskega stanja organizma in starosti
l zaščitna učinkovitost: 90 % (mladi, odrasli ljudje),
40% -60% (starejše osebe)
PRIPOROČENO ZA
l Starejši od 65 let
l Kronično bolni (srčni, pljučni, ledvični bolniki,
osebe z motnjo imunosti, diabetiki)
l Oskrbovanci domov
l Majhni otroci (pod 2 leti)
l Zdravstveni delavci????
CILJI PROTI GRIPI
Cilja WHO–ja glede precepljenosti v Sloveniji ne dosegamo
VZROK ???
l ekonomski
l pomanjkljivo znanje
l stališče
VIRUS INFLUENCE POVZROČA
l SEZONSKA GRIPA (=influenca)
l PANDEMSKA GRIPA
l PTIČJA GRIPA
KDAJ PANDEMIJA
1. VIRUS INFLUENCE SE MOČNO SPREMENI
naš imunski sistem na nov, spremenjen virus ni pripravljen
skoraj vsi, ki bodo v stiku z virusom, bodo zboleli
gripa bo lahko potekala precej težko in povzročala
smrt tudi v tistih starostnih skupinah, kjer je sicer
ne pričakujemo (otroci, mladostniki)
2. SPREMENJEN VIRUS GRIPE MORA BITI DOBRO
PRENOSLJIV IZ ČLOVEKA NA ČLOVEKA
Virus ptičje gripe je nov virus za nas ljudi, vendar
tak kot trenutno je, ne more povzročiti pandemije,
ker ni sposoben, da se širi iz človeka na človeka
KAJ POVZROČA PANDEMIJA
zbolevnost
odsotnost z dela
hospitalizacij (pomanjkanje postelj, ZD)
umrljivost
¯
Moteno delovanje
celotne družb
VIRUSNI POVZROČITELJ DIHAL
l respiratorni sincicijski virus
l adenovirus
l virus parainfluence
l rinovirusi
l koronavirusi
l novejši virusi: humani metapnevmovirus, bokavirus
VSI RESPIRATORNI VIRUSI SE PRENAŠAJO KAPLJIČNO IN
POSREDNO PREKO ONESNAŽENIH POVRŠIN!!!!
RESPIRATORNI SINICIJSKI VIRUS
Povzročitelj okužb zelo majhnih otrok v prvem in 2 LET starosti
Po preboleli okužbi imunost ni trajna, obolevajo odrasle osebe,
klinična slika blažja (pri starejših od 65 let spet težja)
Pojav okužb je sezonski: od oktobra do aprila
Klinična slika pri otrocih do dveh let: BRONHIOLITIS
RSV je vodilen vzrok hospitalizacije majhnih otrok!!!
PREPREČEVANJE
Higienski ukrepi (umivanje rok, higiena kašlja,
osebe z ARI ne sodijo k novorojenčku)
Cepivo ni bilo uspešno: pri cepljenih osebah potek
okužbe z RSV slabši (cepivo iz 60-let)
V ZDA so bila nekaj let registrana protitelesa proti RSV
(poliklonski imunoglobulin RSV IGIV) – lansko leto
ukinjena registracija
PALIVIZUMAB
= monoklonsko IgG protitelo, 1x mesečno preko
5. jesensko-zimskih mesecev
SAMO ZA OTROKE Z VISOKIM TVEGANJEM
(nedonošenčke, rojene z okvarjenimi pljuči in srčnimi napakami)
– zmanjša število hospitalizacij v ogroženih skupinah
– zmanjša število dni v intenzivni enoti
– zmanjša potrebo po zdravljenju s kisikom
OSLOVSKI KAŠELJ
l Povzročitelj: Bordetella pertussis
l Klinična slika najtežja pri zelo majhnih otrocih
l Uvedba cepljenja bistveno zniža pojavnost oslovskega kašlja
OSLOVSKI KAŠELJ
zmotno prepričanje, da oslovski kašelj skoraj ne obstaja več
zmotno prepričanje, da cepljenje proti oslovskemu
kašlju ščiti pred okužbo do konca življenja
lažje klinične oblike oslovskega kašlja pri mladostnikih
in odraslih niso prepoznane
v nekaterih državah ugotavljajo kroženje bordetel,
ki se po antigenski sestavi ne ujemajo najbolje s cepivom
EPIDEMIOLOŠKE ZNAČILNOSTI
naraščanje incidenčne stopnje oslovskega kašlja pri mladostnikih
potrjen prenos znotraj družine – asimptomatske in
simptomatske okužbe
Bordetella pertussis – povzročitelj dolgotrajnega,
nadležnega kašlja pri odraslih osebah
CEPLJENJE
Cepilna shema v ZDA in nekaterih EU državah: še 5. odmerek pred šolo
Cepilna shema v Sloveniji: ob 2.,4.,6. mesecu in 1 letu starosti (4x)
↓
UVEDBA 5. ODMERKA CEPIVA PROTI OSLOVSKEMU KAŠLJU
V 3. RAZREDU v letu 2009
LEGIONELOZA
l POVZROČITELJ: Legionella pneumophila
l KLINIČNA SLIKA:
Pontiaška vročica
Legionarska bolezen (pljučnica)
DEJAVNIKI TVEGANJA – človek
- moški spol
- starost
- motnja imunosti
- kajenje, alkohol
DEJAVNIKI TVEGANJA – okolje
- obsežen vodovodni sistem (bolnišnice, hoteli)
- slabo vzdrževani sistemi (neočiščene glave
- pipov, mrtvi rokavi, slaba pretočnost)
- neustrezne temperature hladne in tople vode
- sporadični primer
- izbruh
- legioneloza povezana s potovanjem
- bolnišnična legioneloza
PREPREČEVANJE
l NADZOR NAD PITNO VODO – legionele se ne določajo rutinsko
l NADZOR NAD KOPALNIMI VODAMI
l INŠPEKCIJSKI NADZOR NAD BOLNIŠNICAMI
l Nacionalna komisija za preprečevanje bolnišničnih
okužb pripravlja navodila za bolnišnice
PVENMOKOKNE OKUŽBE
STREPTOCOCCUS PNEUMONIAE –NAJP POVZROČITELJ:
l vnetja srednjega ušesa
l vnetja obnosnih votlin
l bakterijske pljučnice
l gnojnega meningitisa
EPIDEMIOLOGIJA PNEVMOKOKOV
l Pogosta kolonizacija zgornjih dihal pri zdravih, pogosteje pri otrocih
l Prenos direkten – s kužnimi kapljicami – od bolnika ali zdravega nosilca
l Obdobje kužnosti neznano, verjetno <24 ur po začetku
učinkovitega antibiotičnega zdravljenja
l Največ pozimi
l Najpogosteje pri dojenčkih, majhnih otrocih in starejših
l Pogostejše pojavljanje in težji potek pri imunski oslabelosti,
hipo- ali aspleniji …
l Inkubacija: 1-3 dni
PREPREČEVANJE
l CEPIVO
– 23-valentno polisaharidno cepivo
– konjugirano cepivo
l UČINKOVITOST CEPIVA
ZGOLJ na invazivne oblike okužb (gnojni meningitis,
bakteriemična pljučnica, ne vnetje srednejga ušesa)
OKUŽBE HAMEOPHILUS INFLUENZAE
l drugi najbolj pogost povzročitelj vnetja srednjega ušesa
l povzročitelj vnetja poklopca (epiglotitisa)
l povzročitelj gnojnega meningitisa (pogoste trajne posledice –
okvara sluha)
l Porast števila držav, ki so uvedle cepljenje
l SLO uvede cepljenje v 2002
AKUTNE OKUŽBE DIHAL
ALI LAHKO VPLIVAMO??
l nefarmakološki ukrepi: preprečevanje širjenj
s “social distancing”
l zdrav življenjski slog: primerno topli in
vlažni prostori, gibanje na prostem, zračenje
prostorov, primerna prehrana,
l razvade:↓alkohola, ↓ tobaka
l cepljenje – gripa, pnevmokokne okužbe,
oslovski kašelj, palivizumab za RSV, H. influenzae
ZAKONODAJA-MEDNARODNA -EVROPSKA –SLOVENSKA
DRŽAVA MORA ZAGOTOVITI
l hitro določitev ukrepov za preprečevanje širjenja
nalezljive bolezni z ustrezno logistično podporo,
usposobljenim osebjem in laboratorijsko analizo vzorcev
l povezanost znotraj zdravstva in povezanost z drugimi
pristojnimi resorji za hitro odobritev in uvedbo
ukrepov za zamejitev in nadzor
l učinkovito komunikacijo oz. povezavo z ambulantami,
l bolnišnicami, letališči, pristanišči, kopenskemi
mejami, laboratoriji itd.
l izdelavo, delovanje in vzdrževanja nacionalnega
načrta delovanja v izrednih razmerah
l zagotavljati 24/7 odzivnost
POGLAVITNO
- ALI JE VPLIV NA JAVNO ZDRAVJE RESEN?
- ALI JE DOGODEK NEPRIČAKOVAN, NENAVADEN?
- ALI OBSTAJA TVEGANJE ZA MEDNARODNO ŠIRJENJE?
- ALI VPLIVA NA MEDNARODNO TRGOVINO?
Če je odgovor DA na vsaj 2 od 4 VPRAŠANJ,
je potrebno dogodek prijaviti na MZP
NALOGE ECDC
l SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI
l ZNASTVENO PREUČEVANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI
l IDENTIFIKACIJA GROŽENJ ZDRAVJU
l ODGOVOR NA GROŽNJE ZDRAVJU
l IZOBRAŽEVANJE
l KOMUNIKACIJE
l TEHNIČNA PODPORA DRŽAVAMA ČLANICAM
l EFSA
l je bila ustanovljena l. 2002 z namenom, da se izboljša
skrb za varno hrano v Evropski uniji
l EFSA deluje kot neodvisna agencija in izdeluje ocene
tveganja, predlaga ustrezne politike in zakonodajne
možnosti v podporo odločevalcem (Evropski komisiji
Evropskemu parlamentu, državam članicam itd.)
Področje dela obsega: varnost živil, krme, prehrano, zdravje
živali, zaščito rast
EMEA
l EMEA pripravlja neodvisna, strokovna priporočila in
mnenja o kvaliteti, varnosti, učinkovitosti zdravil,
ki so namenjene za zdravljenje ljudi in živali
l Izvaja proces ocenjevanja po enotni metodologiji
za celoten evropski trg
l Spremlja varnost zdravil
l Spodbuja sodelovanje splošne javnosti, stroke
in proizvajalcev zdravil
l EMEA pripravlja neodvisna, strokovna priporočila
in mnenja o kvaliteti, varnosti, učinkovitosti zdravil,
ki so namenjene za zdravljenje ljudi in živali
l Izvaja proces ocenjevanja po enotni metodologiji
za celoten evropski trg
l Spremlja varnost zdravil
l Spodbuja sodelovanje splošne javnosti, stroke
in proizvajalcev zdravil
ZAKON O NALEZLJIVIH BOLEZNI
zagotoviti zakonsko osnovo za zaščito prebivalcev Slovenije
pred nalezljivimi boleznimi
l postavlja osnove za epidemiološko in mikrobiološko
spremljanje nalezljivih bolezni in okužb
l takojšnje zaznavanje nalezljivih bolezni ob pojavu
l ustrezno ukrepanje, preprečevanje in obvladovanje
nalezljivih bolezni
l spremljanje odpornosti mikroorganizmov
proti protimikrobnim zdravilom.
l ureja tudi varovanje prebivalcev pred vnosom
nalezljivih bolezni iz tujine
l obsega ukrepe, ki jih določajo ta zakon in mednarodni
predpisi in pogodbe, ki jih je sklenila in ratificirala
Republika Slovenija.
l Vsakdo ima pravico do varstva pred nalezljivimi
boleznimi in bolnišničnimi okužbami ter dolžnost
l varovati svoje zdravje in zdravje drugih pred temi boleznimi
KLJUČNI NOSILCI
l Ministrstvo za zdravje
l Inštitut za varovanje zdravja
l Območni zavodi za zdravstveno varstvo
l (organi, organizacije s področja veterine,
zaščita in reševanje….)
SODELOVANJE Z VETERINO
l ukrepe za preprečevanje in obvladovanje
zoonoz izvajajo pooblaščeni zdravstveni zavodi v
l sodelovanju s pristojnimi organi s področja veterinarstva
l vzajemno obveščanje
l usklajeno organiziranje in izvajanje ukrepov
za preprečevanje in zatiranje nalezljivih bolezni
DEFINICIJE
l EPIDEMIJA – pojav nalezljive bolezni, ki po času in
kraju nastanka ter po številu prizadetih oseb presega
običajno stanje
l OKUŽENO OBMOČJE – ugotovljen en ali več virov okužbe,
ki se širi
l OGROŽENO OBMOČJE – možnost širjenja nalezljive
bolezni iz okuženega območja
EPIDEMIJO RAZGLASI MINISTER!!!
l 8 ČLEN –PRIJAVA
l Seznam nalezljivih bolezni, ki jih je potrebno prijaviti
l Podrobnosti o prijavi določa Pravilnik o
prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za
njihovo preprečevanje in obvladovanje (Uradni list RS 1603/16)
ZAKON O NALEZLJIVIH BOL
l Splošni ukrepi za preprečevanje nalezljivih bolezni
l Posebni ukrepi za preprečevanje nalezljivih bolezni
SPLOŠNI UKREPI
- Zdravstvena ustreznost pitne vode
- Kakovost zraka v zaprtih prostorih
- Sanitarno tehnično in sanitarno higiensko vzdrževanje
javnih objektov, sredstev javnega prometa in javnih
površin, vključno s preventivno DDD
- Ravnanje z odpadki
POSEBNI UKREPI
l Zdravstvena vzgoja in svetovanje
l Zgodnje odkrivanje virov okužbe, bolnikov z NB,
postavitev diagnoz
l Prijava nalezljivih bolezni in epidemij (izbruhov)
l Osamitev, karantena, obvezno zdravljenje,
poseben prevoz bolnikov
l Cepljenje in kemoprofilaksa
l DDD
DRUGI UKREPI
DERATIZACIJA je obvezna v naseljenih krajih, pristaniščih,
letališčih, na ladjah in drugih sredstvih javnega prometa
ter v skladiščih in delovnih prostorih, kadar se pojavi
nalezljiva bolezen ali obstaja nevarnost za pojav
nalezljive bolezni, katere vir okužbe so glodalci
DEZINFEKCIJA
l Obvezna dezinfekcija izločkov, osebnih in
drugih predmetov ter prostorov, kjer je bila oseba,
ki je zbolela za nalezljivo boleznijo, pri kateri obstaja
neposredna nevarnost za širjenje bolezni
l Obvezna dezinsekcija oseb in osebnih predmetov,
stanovanjskih, poslovnih in drugih prostorov ter vozil
v primeru zbolelih za nalezljivo boleznijo, katere prenašalec je mrčes
l Obvezno je razuševanje ušivih oseb
KEMOPROFILAKSA
l Če z drugimi ukrepi ni mogoče zagotoviti varnosti
pred okužbo, je zaščita z zdravili (kemoprofilaksa)
obvezna za osebe, ki so izpostavljene okužbi s
tuberkulozo, davico, kolero, pljučno kugo, invazivno
meningokokno okužbo, meningitisom, katerega
povzročitelj je Haemophilus influenzae ter v določenih
primerih za osebe, ki so bile v stiku z oslovskim kašljem,
škrlatinko ali streptokokno angino.
l Zaščita z zdravili je obvezna tudi za osebe, ki odhajajo /
ali prihajajo na / iz območja, kjer je malarija oziroma
določene nalezljive bolezni
CEPLJENJE
Ko obstaja nevarnost nastanka bolezni, preden učinkuje
cepivo, je OBVEZNA zaščita s specifičnimi imunoglobulini
(steklina, tetanus, HBV in druge bolezni, če to zahtevajo
epidemiološke razmer
OBVEZNO CEPLJENJE, če obstajajo določeni epidemiološki razlogi:
Proti steklini, rumeni mrzlici, trebušnemu tifusu,
klopnemu meningoencefalitisu, gripi in drugim nalezljivim
boleznim
OBVEZNO CEPLJENJE:
Proti tuberkulozi, davici, tetanusu, oslovskemu kašlju,
otroški paralizi, ošpicam, mumpsu, rdečkam in hepatitisu B
KARANTENA
Ukrep, s katerim se omeji svobodno gibanje in določi
zdravstvene preglede zdravim osebam, ki so bile ali za
katere se sumi, da so bile v stiku z nekom, ki je obolel
za kugo ali virusno hemoragično mrzlico (Ebola, Marburg)
v času njegove kužnosti.
Karanteno odredi minister za zdravje na predlog IVZ.
Zoper odločbo o odreditvi karantene ni pritožbe.
KAJ JE OBSEŽEN JAVNO ZDRAVSTVENI PROBLEM
Bolezen, ki je:
l zelo razširjena ali se lahko hitro razširi
l predstavlja velik delež v umrljivosti prebivalstva
l vpliva na kvaliteto in kvantiteto potomstva
l z boleznijo so povezani veliki posredni ali neposredni stroški
l na bolezen je mogoče vplivati z javno-zdravstvenimi ukrepi
OGROŽENE SKUPINE
l STAROST: otroci, starejši
l SPOL: ženske (moški?)
l ZAPOSLITEV: brezposelni (preobremenjeni z delom,
zaposlene ženske)
l SOCIALNE SKUPINE: slabše izobraženi, revnejši
l POSEBNE SKUPINE: invalidi, marginalizirane skupin
(etnične skupine, imigranti, druge skupine)
ŽIVLJENJSKI SLOG
l ODVISNOSTI (tobak, alkohol, droge, druge odvisnosti)
l NAVADE, RAZVADE
l PROMOCIJA ZDRAVEGA NAČINA ŽIVLJENJA,
PREHRANJEVANJA ZDRAVSTVENA EKOLOGIJA
l PITNA VODA
l ŽIVILA
l ZRAK (kvaliteta, onesnaženost, alergeni)
l ODSTRANJEVANJE ODPADKOV
l TOKSIČNE SNOVI V OKOLJU