Kdaj je bolezen javno zdravstveni problem?
Ko:
– Je zelo razširjen ali bi se lahko razširil
– Na njegov potek vplivajo družbena dogajanja
– Negativno vpliva na reproduktivno zdravje in potomstvo
– Povzroča precejšnjo umrljivost in predstavlja ekonomsko breme
4. Obvladovanje javno zdravstvenih problemov (4 načini)
Primarno- primarna preventiva:
– Zdrav način življenja
– Higiena okolja
– Pitna voda
– Odstranjevanje odpadkov
– Dezinsekcija, dezinfekcija
– Zdravo družbeno okolje
Primarna preventiva:
– Programi za zmanjšano uporabo škodljivih substanc
– Zdravstveno vzgojni programi
– Preprečevanje poškodb-zlasti v prometu in na delu
– Cepljenje in kemoprofilaksa
– Preprečevanje deficitarnih stanj
Izvajalci: profesorji zdr. vzgoje, pediatri, šolski zdravniki, MS v dispanzerjih…
Sekundarna preventiva:
– Iskanje bolezni
– Vrste: presejanje, individualno odkrivanje bolezni pri posebej ogroženih( sist.pregledi zaposlenih),
Izvajalci: zdravniki ustrezne specialnosti
Terciarna preventiva:
– Odkrivanje bolezni
– Kurativni in rehabilitacijski del
Izvajalci: vso zdrav. osebje
5. Kako zbiramo podatke?
– Sistematično, stalno: vitalne statistike
– Občasno: epidemiološke študije
6. Kateri podatki se zbirajo v centralnem registru ( CRP) ?
– O rojstvu, smrti, državljanstvu, porokah, razvezah
– O selitvah in prebivališču
– Teritorialni podatki ( hišne št., imena občin…)
– Podatki o šolski izobrazbi
– Podatki o tujcih z zač. ali stalnim bivanjem
7. Pomembne zbirke podatkov v zdravstvu
– Osnovna med. dokumentacija-zdr. karton
– Evidenca staležev zaradi bolezni, poškodb…
– Evidenca poškodb na delu
– Evidenca patronažne zdr. nege
– Bolezni zdravljene v bolnici
– Evidenca uživalcev drog
– Evidenca gibanja zdr. delavcev
– Register raka
– Register TBC
– Register o cepljenju
– Nalezljive bolezni
– Infekcije z HIV, AIDS, …smrt zaradi teh
– Spolno prenosljive bolezni
8. Živorojenost
Št.živorojenih v določenem obdobju x1000/ št. Prebivalstva
9. Naravni prirastek
Št.živorojenih – št. umrlih oseb
10. Skupni prirastek
Naravni prirastek + priselitveni prirastek
11. Umrljivost novorojenčkov
Št.umrlih novorojenčkov/št.živorojenih otrok/x1000
12. Umrljivost dojenčkov
Št.umrlih dojenčkov/št.živorojenih otrok/x 1000
13. Statistiko delimo na:
Deskriptivno: zbiranje podatkov
Vzorec: vzamemo le del populacije, ki je naključen, reprezentativen in dovolj velik
Analitična: testiranja, hipoteze
Vzamemo določeno populacijo, glede na jezik, kulturo ali na demografski položaj…
14. Kako prikazujemo podatke?
Podatke lahko prikazujemo :
– Tabelarično: so bolj natančni, večinoma manj pregledni, porabimo manj časa
– Grafično: niso tako natančni, so bolj pregledni, porabimo več časa
15. Kako pravilno in kvalitetno izdelamo tabelo?
– Kratek naslov
– Oznake stolpcev in vrstic vsebujejo enote: npr-Hg
– Seštevek v zbirni vrstici in stolpcu
– Razlaga kratic
– Opozorilo kaj je izključeno iz tabele
– Izvor podatkov
Poznamo tabele z:
– Eno spremenljivko
– Dvema spremenljivkama
16. Kako pripravimo grafikon?
– Mora imeti naslov
– Razdelimo jih v: linijske grafikone
Histograme
Frekvenčne poligone
Stolpičaste diagrame
Krožne diagrame
17. Kaj je presejanje?
Je pregledovanje na videz zdravih ljudi pri katerih iščemo bolezen-preventiva.
18. Prednosti in slabosti sistemov presejanja
Prednosti:
– Preprost test, hitro izveden, poceni, varen sprejemljiv, z njim preprečimo razvoj bolezni
Slabosti:
– Z zgodnjim odkrivanjem bolezni samo navidezno podaljšamo preživetje
– Rakave bolezni, ki jih zajamemo s presejanjem imajo počasnejši potek bolezni kot tiste, pri katerih ni presejanja
– V te programe se vključujejo pogosteje ljudje z zdravim načinom življenja, kot tisti ki živijo nezdravo-se nočejo vključevati v programe
19. Obseg presejanja? ( verjetno je odgovor pomanjkljiv)-
– Ogrožena polulacija
– Bolezensko stanje, ki ga nameravamo odkriti
– Za bolezensko satnje mora obstojati zdravljenje
– Dojenčke….
20. Kdaj je presejalni test kakovosten?
– Občutljiv, specifičen, pozitivna napovedna vrednost, negativna napovedna vrednost
– Podatki morajo biti pravilni in natančni
21. Kaj pomeni, da je test občutljiv in kaj specifičen?
Občutljiv: koliko oseb bo test prepoznal, katere imajo določeno bolezen ( alko test, test na nosečnost…)
Formula: OBČ=RP/RP+LN
Specifičen: test prepozna samo tiste posameznike, ki nimajo bolezni
Formula: SPEC=RN/RN+LP
22. Kaj je zlati standard?
Je primerjava rezultatov testiranja z rezultati zanesljivega testa.
23. Ključna presejanja pri nas
– Na raka
– Srčno- žilne bolezni
– Metabolne bolezni
– Okužbe pri nosečnicah
– Redni sistematski pregledi otrok
24. Na kaj se v Sloveniji preseja novorojenčke?
Na fenilketonurijo in hipotirozo
25. Kdo je plačnik sistema in an kakšen način se zbere denar?
Tega ne vem, ma verjetno iz drž. proračuna, donacij in samoplačniško. Če kdo ve točen odgovor, se mu zahvaljujem vnaprej.
26. Kje se uporablaj presejalni test pri ženskah?
Na sifilis, toksoplazmozo ( se zdravi z zdravili) , nosilstvo hepatitisa B ( če je mati + otroka ob rojstvu cepijo), HIV
27. Katera cepiva so mrtva in katera živa?
Mrtva.: davica, tetanus, osl.kašelj, Hemofilus influence, meningokok, klopni meningitis, gripa, tifus, HPV
Živa: ošpice, mumps, rdečke, norice, rumena mrzlica, otroška paraliza-Polio
28. Kako lahko kombiniramo cepiva med seboj?
– Dve živi cepivi lahko damo med istočasno v različne predele, če pa jih ne damo v istem dnevu potem mora biti razmak 6 tednov
– Pri mrtvih cepivih pa ni potrebno upoštevati časovnega razmaka, le da jih damo v različne predele, v slučaju lokalne reakcije, da vemo pri kateri vrsti cepiva je rpišlo do reakcije
– Enako velja pri kombinaciji mrtvo-živega cepiva
29. Pravilno rokovanje in hranjenje cepiv
– Hraniti od +2 stopinj-+8
– Nadzor vodi Agencija za zdravila in medicinske pripomočke
– Shranjuje in oskrbuje nas z njimi IVZ
– Prevoz- hladna veriga
– Zaloga- ne več kot za 1 mesec
30. Kdo so obvezni v programu cepljenja v Sloveniji?
– Predšolski otroci
– Šolarji, dijaki študentje
– Osebe, ki jih je potrebno cepiti zaradi izpostavljenosti na delu ( npr: zdr.delavci- hepatitis B)
– Cepljenja, ki so obvezna za potnike v mednarodnem prometu
31. Za kaj se cepi določena skupina?
– Predšolski otroci: davica, tetanus, osl.kašelj, otroška paraliza, Hemofilus influence tip B, ošpice, mumps, rdečke, hepatitis B,
– Šolski otroci: revakcinacija za davico, tetanus
– Študentje, diajki, ki so izpostavljeni napr. Gozdarska šola in veterina proti klopnemu meningoencefalitisu, študij zdr. nege za hepatitis B, potniki Afrike, J. Amerike rpoti rumeni mrzlici
32. Katere so kontraindikacije za cepljenje?
– Splošne: bolezen, prehlad ni ovira
– Posebne: alergije na sestavine cepiva, nosečnost( živa cepiva), okvarjen imunski sistem za živa cepiva
33. Kateri so neželeni učinki cepljenja?
Lahki neželeni učinki: bolečina, oteklina, rdečina lokalno, povišana telesna temperatura. To niso ovira za cepljenje
Težji neželeni učinki: so redki: alergije na cepivo ali na določeno njihovo sestavino, anafilaktični šok
34. Kakšen mora biti obrazec za poročanje o resnih neželenih učinkih?
– Podatki o cepljeni osebi in cepivu
– Opis neželenega učinka: vrsta, trajanje in potek težave
Obrazec pošljemo na IVZ. Pri resnih neželenih učinkih takoj obvestimo IVZ.
Pretečena cepiva vrnemo na IVZ.
35. Katere so osnovne značilnosti MO?
Infektivnost, patogenost, virulenca, toksikogenost, rezistenca, antigenost, inkubacijska doba, kolonizacija
36. Kako pridobivamo protitelesa?
– Aktivno: po cepljenju, po preboleli bolezni,
– Pasivno: iz matere na plod, aplikacija imunoglobulinov
37. Posreden in neposreden prenos MO na človeka
Neposreden: ob stiku s spremembami na koži, preko okuženih sluznic, fekalno- oralno, izločki
Posredno: okuženi predmeti, okužena hrana, voda, prenašačci: muhe, komarji, insekti, klopi..,
transfuzija okužene krvi
38. Ob sumu na izbruh nalezljive bolezni:
– Potrditev izbruha, diagnoza
– Definicija primera, identifikacija
– Statistika: zbiranje in analiza podatkov
– Implementacija ukrepov, obveščanje javnosti