Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je v razvitem svetu zelo pogosta bolezen dihalnih poti, katere
glavni vzrok za nastanek je kajenje. Je kronična bolezen, ki počasi napreduje z difuznim zoženjem dihalnih
poti. Bolezen zajema kronični bronhitis in pljučni enfizem. Za bolezen je značilno postopno in neodpravljivo
izgubljanje pljučne funkcije.
KOPB je med glavnimi vzroki obolevnosti in umrljivosti tako v razvitih državah kot tudi državah v razvoju. V
Sloveniji zaradi te bolezni letno umre od 500 do 600 oseb. Za KOPB zboli okoli 20% kadilcev. Med glavne
genetske dejavnike tveganja sodi pomanjkanje alfa1‐antitripsina.
Bolniki z napredovalo obliko KOPB imajo stalno pomanjkanje kisika v krvi, tudi takrat, ko se bolezen umiri.
Nudimo jim stalno zdravljenje s kisikom na domu. Gre za dodajanje kisika vdihanemu zraku, ki traja več kot
trideset dni izven bolnišnice in je trajno.
Zdravljenje s kisikom na domu bo bolniku izboljšalo preživetje, počutje, fizično zmogljivost, delovanje srca
itd. Predpisuje se zdravjenje s kisikom 17‐24 ur dnevno.
Zelo pomemben del zdravljenja s kisikom na domu, ki ga opravlja medicinska sestra je poučevanje,
izobraževanje tako bolnika kot tudi svojcev o poteku zdravljenja, rokovanju z aparaturami, izboljšanju
kakovosti življenja. Bolnika je potrebno soočiti z boleznijo.
KRONIČNA OBSTRUKTIVNA PLJUČNA BOLEZEN (KOPB)
KOPB je bolezen, ki zajema dve bolezni: kronični bronhitis in pljučni efizem.
Značilno je zmanjšanje
največjega pretoka zraka med izdihom, bolnik le s težavo in počasi izdahne zrak iz pljuč. Če bolnih vdahne
zdravila, ki širijo bronhije se le malo razširijo. Zoženje bronhijev z leti napreduje. Ob vdihovanju dražljivih
snovi se bronhiji zožijo bolj kot pri zdravem človeku. Spremembe v bronhijih so posledica kroničnega
bronhitisa in enfizema.
Vzrok nastanka KOPB
Glavni vzrok za nastanek KOPB pripisujemo kajenju cigaret, kot tudi izpostavljenost kadmiju in siliciju na
delovnem mestu. Za pljučni enfizem je lahko vzrok prirojeno pomanjkanje beljakovin alfa 1 antitripsina (ta
beljakovina ščiti pljuča pred encimi, ki sicer uničujejo pljučne mešičke).
Veliko verjetnost nastanka KOPB
pripisujemo tudi onesnaženemu zraku (dim in žveplov oksid), pogostejše pa tudi v revnejših družinah z
neurejenim stanovanjem ter pri alkoholikih. Pri otrocih pogosto nas. KOPB se pojavlja tudi pri otrocih, ki se
rodijo prelahki in pogosteje pri otrocih, katerih starši so kadilci.
Nastanek KOPB
KOPB označuje kronično vnetje vzdolž celotne dihalne poti, ki se širi v pljučni parenhim in zajema pljučne
žile. Vnetno reakcijo sproži in vzdržuje kajenje, onesnaževalci zraka z SO2, in prašni delci, ki imajo
neposreden škodljivi učinek na pljuča. Ti dejavniki najprej vzdražijo alveolarne makrofage in celice
bronhialnega epitelija, ki pričnejo izločati TNF alfa. TNF alfa sproži tvorbo IL‐8, ki je močen kemotaktični
dejavnik za nevrofilce.
Nevrofilci in druge celice izločajo proteineze, ki uničujejo pljučne strukture.
Vnetnemu procesu se pridružijo limfociti T, eozinofilci in fibroblasti, ki povzročijo brazgotinjene
respiratornih bronhiolov. Učinke vnetja okrepi še oksidativni stres. Oksidanti poškodujejo različne biološke
molekule, kar lahko povzroči odmrtje celic. Naravni antioksidanti, kot je glutation, ne morejo preprečiti
učinkov velike količine oksidantov.
Klinična slika KOPB
Za prepoznavo KOPB je najpomembnejša anamneza. Enostavni kronični bronhitis bolniku običajno ne
povzroča večjih težav, bronhitis z obstrukcijskimi motnjami in sočasno razvitim enfizemom pa povzroča
akutno ali kronično dihalno odpoved. V anamnezi moramo skrbno poiskati podatke o oteženem dihanju, ki je prvi simptom kroničnega bronhitisa in pridružene zožitve dihalnih poti. Težka sapa kot občutek pomanjkanja zraka se najprej pokaže med naporom, kašelj in izkašljevanje pa sta večinoma prisotna že pred tem.
Bolniki z napredovanim kroničnim obstruktivnim bronhitisom imajo značilen izgled, običajno so
debelejši in imajo zabuhel obraz, cianotičnimi ustnicami in sluznico v ustih Značilne so razširjene žile očesne
veznice, že od daleč lahko slišimo otežkočeno dihanje s piski v dihu in izdihu, prisotni so lahko tudi znaki
oslabelosti srca. Pri bolnikih s hudo obstrukcijo običajno piskanja ne slišimo več, opazimo pa paradoksno
gibanje spodnjega dela prsne in zgornjega dela trebušne stene, ki se med vdihom pomakne navznoter. Ko
se začne razvijati dihalna odpoved bolnik postane somnolenten.
Bolniki, ki imajo razvit predvsem pljučni enfizem imajo drugačen videz: običajno so starejši, shujšani, že v
mirovanju dispnoični in brez opazne cianoze. Kašljajo in izkašljujejo malo, zelo redko slišimo dihanje s
prostim ušesom, oslabelost srca se pojavi kasneje.
Preiskave
Rentgensko slikanje prsnega koša nam pomaga odkriti druge vzroke za kašelj ali naduho, pri diagnozi pa ni
tako pomembno. Pri obravnavi bolnika z KOPB so najpomembnejše preiskave pljučne funkcije. Z izmerjenim
FEV (forsiran ekspiratorni volumen; je test pri katerem je postavljena časovna omejitev, ko mora osebek
izdihati volumen vitalne kapacitete) lahko z direktnim merjenjem opora v dihalnih poteh in z merjenjem
rezidualnega volumna ocenimo stopnjo obstruktivne motnje dihanja. Difuzijska kapaciteta pljuč za CO je pri
bronhitisu običajno minimalna, pri razvitem pljučnem enfizemu pa močno zmanjšana.
Pljučni enfizem lahko prikažemo tudi z računalniško tomografijo, vendar jo uporabimo le izjemoma.
Plinska analiza arterijske krvi je nujna in pomembna preiskava pri oceni oteženega dihanja. Huda
hipoksemija in zvečana vrednost CO2 sta značilni predvsem za kronični obstruktivni bronhitis, bolniki imajo
zaradi kronične hipoksemije zvečane vrednosti hematokrita.
Pri bolnikih z enfizemom je hematokrit običajno normalen, hipoksemija je blaga ali pa je v mirovanju celo
ni.
Z EKG odkrijemo znake hipertrofije desnega prekata in desnega preddvora.
Ehokardiografija je pomembna pri potrditvi pljučnega srca, ko še ni jasnih sprememb v EKG.
Zdravljenje
Zdravljenje bolnika s kroničnim bronhitisom vsebuje zdravljenje akutnih poslabšanj ter rehabilitacijske in
preventivne ukrepe, s katerimi skušamo ustaviti poslabšanje bolezni, predvsem nastanek pljučnega
emfizema.
Poslabšanje bolezni najzanesljiveje upočasni prenehanje kajenja. Tudi v napredovalih oblikah bolezni je ta
ukrep koristen, saj znatno upočasni slabšanje pljučne funkcije. Če gre za poklicno izpostavljenost je
potrebno zamenjati delovno mesto. Bolniku z KOPB svetujemo vakcinacije proti virusu gripe.
Zdravljenje z bronhodilatatorji vseh skupin znatno zmanjša simptome. Najbolj priporočljivi so beta
antagonisti v obliki aerosolov, pogosto kombinirana z antiholinergikom, ki zmanjšuje holinergični tonus in
deluje sinergistično.
Med akutnim poslabšanjem je pomembna dobra hidracija bolnika, ki olajšuje in izboljšuje izkašljevanje.
Uporabimo lahko tudi razne ekspektoranse v obliki aerosolov ali kot peroralno terapijo v krajšem obdobju.
Pomembni so tudi fizioterapevtski ukrepi (položajne drenaže, masaže prsnega koša in uporaba aerosolov),
bolnika naučimo pravilnega gibanja. Zdravstvena vzgoja bolnika s KOPB je zelo pomembna, saj povečuje
uspešno zdravljenje in bolnika spodbuja, da se odvadi kajenja.
Če po končanem zdravljenju akutnega poslabšanja ostaja hipoksenična oblika dihalne odpovedi, lahko
bolniku pomagamo s trajnim zdravljenjem s kisikom na domu (TZKD), ki označuje kvaliteto njegovega
zdravljenja in znatno podaljšuje preživetje bolnika z napredovalo obstruktivno pljučno boleznijo zdravljenje s kisikom na domu
Bolniki s KOPB imajo stalno pomanjkanje kisika v krvi. Takšni bolniki imajo trajno zdravljenje s kisikom na
domu.
Bolnikom s KOPB dodajanje kisika izboljša preživetje, telesno zmogljivost in počutje. Bolnik je priklopljen na
koncentrator kisika od 17‐24 ur dnevno. Ker je koncentrator kisika priklopljen na elektriko, pomeni da je
bolnik veliko časa primoran preživeti v omejenem prostoru, kar pa vpliva na njegovo psihološko stanje, zato
so na voljo tudi prenosni koncentratorji kisika, ki bolniku omogočijo gibanje ter mu s tem izboljšajo
kakovost življenja.
[wp_ad_camp_1]
Viri kisika
Za zdravljenje na domu so možni trije viri kisika:
• Tlačne posode z utekočinjenim plinom
• Jeklenke s stisnjenjim plinom pod visokim tlakom
• Koncentratorji kisika
Aplikacija kisika
Poznamo dva načina dovajanja kisika: sistem z velikim pretokom (Venturijeve maske) in sistem z malim
pretokom (nosni katetri).
Doma prejema bolnik kisik po enojnem ali dvojnem nosnem katetru. Enojni tičijo z vrhom v nosnem delu
žrela, dvojni ali očalni pa imajo kratke nastavke v obeh nosnicah. Pri nekaterih bolnikih uporabljamo tudi
transtrehealne katetre, ki segajo v sapnik. Vrsto katetra določijo v bolnišnicah.
Kontraidnikacije za uvedbo trajnega zdravljenja s kisikom na domu
Zdravljenje s kisikom na domu je zelo zahtevno, poleg tega pa tudi razmeroma drago, zato sredstva za
zdravstvena zavarovanja narekujejo čimbolj skrbno izbiro takšnih bolnikov, pri katerih je mogoče
predvideti, da bodo pravilno izvajali zdravljenje in tako bili uspešni pri svojem zdravljenju.
Po kriterijih za trajno zdravljenje s kisikom na domu niso primerne osebe, za katere že vnaprej vemo, da ne
bodo upoštevale podanih navodil:
• Kadilci, ki ne prenehajo s kajenjem
• Alkoholiki
• Duševno spremenjeni starostniki
• Osebe, ki nimajo ustreznih bivanjskih razmer
Zdravstvena vzgoja bolnika s kisikom na domu
Tako kot pri vseh kroničnih boleznih, je tudi pri KOPB poučevanje bolnika ključnega pomena in je setavni del
zdravljenja. Seznanjenje bolnika z boleznijo poveča sposobnost obvladovanja bolezni in izboljša kakovost
življenja. Poučevanje mora biti enostavno in praktično, prilagojeno bolnikovemu razumevanju.
Predvsem mora bti seznanjen:
• Kaj povzroča bolezen
• Kako napreduje
• Kako je mogoče preprečevati ali upočasniti poslabšanje
• Možni zapleti
• Vloga zdravstvenih delavcev pri zdravljenu
• Vloga samega pacienta pri samozdravljenju
• Vloga svojcev
Bolnike moramo naučiti živeti z boleznijo, pravilnega odnosa do sebe, bolezni, svojcev in zdravstvenih
delavcev. Pri tem jim je v pomoč in oporo medicinska sestra. Medicinska sestra bolnika seznani z
delovanjem dihalnega sistema, uporabo koncentratorjev kisika in njihovo vzdrževanje , možnimi zapleti,
higienskim režimom.
Zdravstveno varstvo za bolnike obravnavane v patronažnem varstvu
Medicinski nadzor patronažne medicinske setre pri bolnikih s KOPB zajema:
• Prepoznavanje akutnih poslabšanj osnovne pljučne bolezni
• Kontrola trajnega zdravljenja
• Kontrola vira kisika
Patronažna medicinska sestra obišče kroničnega bolnika dvakrat letno. Namen patronažnega obiska je
zagotavljanje aktivnosti, ki bodo vodile k ohranitvi in krepitvi najvišjega nivoja zdravja glede na bolezen,
preprečevanje komplikacij in pomoči pri zagotavljanju oskrbe in možnosti za samonego in oskrbo na domu.
Naloga patronažnega varstva je spremljanje kroničnega bolnika in izvajanje zdravstene nege po plani. Cilj
obravnave kroničnemu bolniku omogoči kakovostno življenje v domačem okolju.
ZAKLJUČEK
Skozi seminarsko nalogo sva ugotovila kako velik vpliv ima kronična obstruktivna pljučna bolezen in
zdravljenje s kisikom na domu, na kakovost življenja bolnikov. Bolnik ob upoštevanju navodil zdravstvenih
delavcev glede posotpkov zdravljenja s kisikom na domu lahko izboljša kakovost življenja.
LITERATURA
1. Kocjančič A., Mrevlje F., Štajer D. Interna medicina. Ljubljana: 2005: 321‐330.
2. Sovič J. Kakovost življenja bolnikov s trajnim zdravljenjem s kisikom na domu : diplomska naloga.
Maribor: [J.Sovič], 2011.
3. KOPB (2010). Kronična obstruktivna pljučna bolezen, Slovenija, 2010. http://kopb.over.net/
<7.11.2012>.
4. Krajnc I., Pečovnik B. B: Interna medicina. Maribor: Univerza v Mariboru: Visoka zdravstvena šola.
2000: 121‐155.
5. Fink A., Pjerina M., Sečnik A.: Domača nega.Celje: Mohorjeva družba. 2004: 108‐112.
6. Debeljak A. Sodobno vodenje bolnika s kronično obstruktivno pljučno boleznijo KOPB. Ljubljana:
Društvo pljučnih bolnikov Slovenije. 2000.
7. McKevitt C., Redfern J., La‐Placa V., Wolfe C.D.: Defining and using quality of life: a survey of health
care proffesionals ‐. Clin Rehabil. 2003.
8. Medical Research Council Working Party: Long‐ term domiciliary oxygen therapy in chronic hypoxic
cor pulmonale complicating chronic bronchitis and emphysema. Lancet .1981.
9. Klninika Golnik (2006‐2008). Kronična obstruktivna pljučna bolezen, Slovenija, 2006‐2008.
http://www.klinika‐golnik.si/dejavnost‐bolnisnice/opis‐bolezni‐in‐preiskav/kronicna‐obstruktivnapljucna‐
bolezen.php <2.11.2012>.
10. Šifrer F. Če živiš s kisikom na domu. Ljubljana: Društvo pljučnih bolnikov Slovenije. 1991.