Patologija je veda o boleznih ( pathos = trpljenje, logos = veda ). Preučuje spremembe v zgradbi in delovanju celic, ki so osnova za nastanek bolezni.
Za preučevanje sprememb uporabljamo različne metode dela:
1. obdukcija
2. histološki pregled
3. citološki pregled
4. nove metode dela
OBDUKCIJA
• obdukcija ( avtopsija, raztelešenje ) umrlega z natančnim makroskopskim opisom sprememb na tkivih in organih. O obdukciji napišemo zapisnik.
Namen obdukcije je ugitoviti neposredni vzrok smrti ( to je tista bolezen, zaradi katere je pacient umrl ); iščemo tudi spremembe na drugih organih in tkivih, ki so doprinesle k neposrednemu vzroku smrti – osnovno obolenje;
• pri obdukciji odvzamemo vzorce tkiv in organov za histološki pregled;
HISTOLOŠKI PREGLED
= opazovanje sprememb, ki jih s prostim očesom ne vidimo ( območje od 100 mikronov, do 0,2 mikrona ). Uporabljamo svetlobni mikroskop.
• opazujemo spremembe v tkivih in organih – histološko pregled;
• opazujemo spremembe na posameznih celicah – citološki pregled;
ULTRASTRUKTURNI NIVO= opazujemo spremembe pod ločljivostjo 0,2 mikrona. Uporabljamo elektronski mikroskop.
• opazujemo spremembe celičnih organelov in makromolekul.
Indikacije za uporabo elektronskega mikroskopa v patologiji:
• diagnostika ledvičnih obolenje – glomerulonefritisov;
• opredelitev tumorjev nejasno histogeneze;
• biopsije perifernih živcev in mišice;
Omejiteve uporabo elektronskega mikroskopa:
• visoka cena;
• dolgotrajnost postopkov izdelave preparata in mikroskopiranja;
NAČINI ODVZEMA TKIVNEGA VZORCA
Histološko pregled je pregled vzorcev tkiv. Vzorce dobimo na različne načine, imenujemo jih bioptičnih vzorci ali biopsije.
Načini odvzema vzorcev:
• igelna biopsija – z debelejšo iglo nabodemo organ in dobimo stebriček tkiva ( biopsija jeter, levic, prostate, kostnega mozga );
• odščip – s posebnimi kleščicami odščipnemo košček tkiva, ki ga želimo pregledati ( odščip sluznice želodca, črevesa, maternične porcije, sluznice žrela…);
• kiretaža – je postrganje bolezensko spremenjenag tiva iz votlega organa ( kiretaža maternice );
• incizija, incizijska biopsija – zdravniki odreže le del bolnega tkiva ( incizija tumorja na koži, bezgavke );
• ekscizija – zdravniki izreže manjšo spremembo v celoti ( ekscizija kožne spremembe );
• resekciji – kirurga odstrani del organa skupaj s spremembo ( resekciji črevesa, želodca );
• ekstirpacija – kirurg odstrani bolno organ v celoti ( ekstirpacija maternice, vranice, ledvice );
• amputacija – kirurg odreže organ, ki štrli s trupa ( amputacija noge, tudi rektuma );
OPTIMALEN BIOPTIČNI VZOREC JE REPREZENTATIVEN – DOVOLJ VELIK IN ODVZET S PRAVEGA MESTA – NI POŠKODOVAN IN JE ORIENTIRAN!
KAKO PRIPRAVIMO TKIVO ZA HISTOLOŠKI PREGLED
Za histološko pregled vzorce tkiva na poseben način obdelamo ( fiksiramo,
režemo in barvamo ), tako da dobimo histološki preparat, ki ga lahko pregledamo s svetlobnim mikroskopom.
• fiksacija vzorca – je ena najpomembnejših faz v postopku priprave histološkega preparata. S fiksacijo preprečimo razpadanje tkiva.
Fiksacija je lahko fizikalna ali kemična. Pri fizikalni fiksaciji uporabljamo največkrat znižano temperturo ali izsušitev celic. Pri kemični fiksaciji uporabljamo različne kemične snovi, ki denaturirajo proteine in na ta način preprečimo avtolizo ( avtoliza – samorazgradnja tkiv z lastnimi encimi ). Najbolj razširjen kemični fiksativ je formalin ( ali formaldehid ). Uporabljamo 10 % formalin. Vzorec damo glede na njegovo velikost v primerno veliko posodo in zalijemo z 10 x več formalina, kot je velik tkivni vzorec. Velike kose tkiva fiksiramo 24 do 48 ur, manjše kose do 12 ur. Poleg formalina uporabljamo za fiksacijo tudi Carnoy, Bouin, osmijev tetraoksid, ocetno kislino…;
• makroskopskim opis vzorca in odvzem reprezentativnih delov tkiva, ki jih damo v posebne plastične kasete;
• prepajanje vzorca s parafinom – če želimo tkivo pregledati pod mikroskopom, morajo biti vzorci narezani na zelo tanke rezine, ki prepuščajo svetlobo. Če hočemo tkivo narezati na tanke rezine, mora biti trdo, trdoto pa dosežemo tako, da tkivo prepojimo s parafinom. Parafin je topen v alkoholu, zato moramo postopno vodo v tkivu nadomestiti z alkoholom. To naredimo tako, da gre tkivo postopoma skozi različne koncentracije alkoholov od 40 % do skorja 100 % alkohola ( ksilola ). Ta postopek imenujemo dehidracija. Na koncu potopimo tkivo v paraffin. Za postopek imamo posebno napravo, ki jo imenujemo histokineta;
• količenje – ko vzamemo vzorce iz parafina jih damo na plastične nosilce ( kaste ali prej leseni količki ), kjer pustimo, da se paraffin strdi. Dobimo parafinske bloke.
• rezanje – vzorce režemo s posebnimi nožem, ki ga imenujemo mikrotom.
Imamo drsne in rotacijske mikrotome. Debelina rezine je do 6 µ;
• barvanje – ko so vzorci narezani jih barvamo. Ker so barvila topna v vodi, naši vzorci pa so prepojeni s parafinom, moramo vzorce najprej deparafinirati in nato rehidrirati. Postopek je obraten kot postopek dehidracija – vzorce potaplajmo v alkohole, katerih koncentracije počasi
pada. Vzorce barvamo s standardnim barvanjem – to je hematoksilin eozin barvanje ( ali HE ), lahko pa si s specialnimi barvanji prikažemo različne sestavine celic in medceličnine. Z barvanjem po HE se citoplazmi obarva rožnata, jedra pa vijolično;
• specialna barvanja – so barvanja s katerimi si prikažemo različne strukture v tkivih in organih. Kreyberg – sluz se obarva zeleno, PAS –
glikogen se obarva rdeče, Sudan – maščobe se obarvajo oranžno, prusko modrilo – železo se obarva modro, srebritev – za retikulinska vlakna;
• na koncu še objektno steklo s preparatom pokrijemo s krovnim steklom in preparat je pripravljen za pregled s svetlobnim mikroskopom;
TAKO IZDELAN PREPARAT JE TRAJEN. PO DOGOVORU HRANIMO VSE PARAFINSKE BLOKE ALI KOLIČKE TRAJNO, STEKLACA PA 10 LET.
[wp_ad_camp_1]
ZMRZLI REZ ALI ZMRZNJENEC ALI ZALEDENELI REZ
= metoda intraoperativne preiskave tkiv.
Kadar kirurg med operaciji naleti na spremembo, ki je ni pričakoval in utegne vplivati na izhod same operacije, pošlje spremenjeno tkivo na hiter histološki pregled, ki mu pravimo zaledeneli rez. Tkivo hitro fiksiramo tako, da ga globoko zmrzemo, nato režemo in hitro pobarvamo. Tako izdelamo preparat v nekaj minutah. Kirurgu lahko med operaciji sporočimo izvid, le ta pa nadaljni potek operaciji prilagodi diagnozi.Aparat, ki nam omogoča hitro priparvo vzorcev imenujemo kriostat.
CITOLOGIJA
Citologija je veja v patologiji, ki se je razvila predvsem v zadnjih 65 letih. Preučuje spremembe v velikosti celic in jeder. Te spremembe so pomembne predvsem kadar gre za maligne, rakaste celice.
Citologijo delimo na eksfoliativno in aspiracijsko.
• eksfoliativna citologija – preučuje celice, ki so se odluščile s površine
organov v telesne votline. Tako dobimo celice iz urina, sputuma, ascitesa,
plevralnega in perikardialnega izliva, likvorja. V to skupino spada tudi
bris materničneg vartu ali PAP.
• aspiracijska citologija – preučuje celice, ki smo jih s tanko iglo posrkali iz določenega organa – bezgavke, dojke, ščitnice.
PRIPRAVA CITOLOŠKIH PREPARAOTV
Priprava preparatov je odvisna od tega, katero metodo barvanja bomo uporabili. V citologiji uporabljamo dve metode barvanja:
• barvanje po Papanicolau – s to metodo barvamo predvsem ginekološke brise. Preparate je potrebno fiksirati v 95 % alkoholu. S tem barvanjem se lepo prikaže morfologija celice.
• barvanje z May Grunvald Giemso ( MGG ) – na ta način barvamo skorja
vse ostale preparate. Razmaz, ki smo ga naredili posušimo na zraku in ga nato obarvamo.
• priprave eksudatov – kadar dobimo za pregled tekočino, pripravimo vzorec tako, da tekočino najprej centrifugiramo in razmažemo usedlino.
Tak preparat prav tako posušimo na zraku in ga obarvamo po MGG. V eksudat ne dajemo fiksativov.
NOVEJŠE METODE DELA V HISTOLOGIJI IN CITOLOGIJI
IMUNOHISTOKEMIJA
= metode s katero določamo antigene na površini celic. Pomaga nam pri opredeljevanju malignih tumorjev, tudi za ločevanje med benignimi in malignimi tumorji.
Protitelo, ki ga uporabimo je označeno z encimom in ko na kncu dodamo kromogen, to je snov z barvnimi lastnostmi, encim kromogen razcepi v barvni produkt, ki ga vidimo – encimska imunohistokemija.
Drugi način je ta, da protitelo označimo s fluorescentnimi molekulami, ki jih opazujemo s posebnimi, fluorescentnim mikroskopom – fluorescentna imunohistokemija.
PRETOČNA CITOMETRIJA
S posebno napravo štejemo označene celice, ki so običajno maligne in si na tan način pomagamo pri diagnostiki zapletenih primerov.
SLIKOVNA CITOMETRIJA
S pomočjo računalnika merimo določene parametre celice ( površina jedra, zrnatost kormatina… ), ki so značilni za maligne celice.
PCR ( POLYMERASE CHAIN REACTION )
Neznatne količine DNA in RNA lahko pomnožimo in jih preučujemo.
MOLEKULARNA DIAGNOSTIKA
Določamo mutacije genov, ki so pomembni za nastanek predvsem rakavih bolezni.
Katere so prednosti histologije in katere citologije:
• Pri citološki preiskavi je odvzem vzorca skorja neboleč, izdelava preparata je hitra, diagnoza je hitra, storitev je cenejša.
• Pri histološki preiskavi imamo večji vzorec, kar pomeni zanesljivejšo diagnozo.
Skorja vse citološke diagnoze pred zdravljenjem preverjamo z biopsije.