1. Kaj pomeni zdravje kot koontinum?
Nevtralno stanje, ne moremo reči da je oseba zdrava, niti bolna
2. Ravni zdr. vzgoje, daj primere?
– primarna: obsega osnovno zdravstveno dejavnost
– sekundarna: obsega specialistično ambulanto in specialistično bolnišnično dejavnost
– terciarna: obsega klinike, inštitute in druge zavode
3. Kaj vsebuje promocija zdravja?
– je celovit pristop k doseganju zdravja
– je poenoten načrt za tiste, ki želijo spremeniti način življenja
– vključuje celotno populacijo in je usmerjena v akcije
– je strategija posredovanja med ljudmi in njihovim okoljem (?)
4. Kaj je koherenca?kaj vsebuje?
– kot globalni resurs za obvladovanje stresa
– je splošna življenjska naravnanost
– bolj ko človek doživlja koherentnost, bolj gre proti zdravju
– doživljanje smiselnosti je pomembna komponenta
5. Potem je ena skica z krogi, v notranjem krogu je bolezen, zunaj pa zdravje,moras opisat sliko?
6. Kako so v starih časih gledali na zdravje? ( Babilon, Rim, higiena…)
– Babilon: prvi medicinski zapisi so bili odkriti v Egiptu okoli 3000 let p.n.š. prve najzgodnejše zapise o zdravju je zapisal kralj Hamurabi babilonski približno 2000 ker p.n.š.. ta pisni zapis so imenovali tudi Code of Hamurabi in predstavlja standarde in načine življenja Babiloncev…del zapisa govori o zdravju, v smislu da je zdravje odgovornost skupnosti in posameznika
– Rim: več poudarka so dajali javnemu zdravju, kot sanitariji, čiste ceste, način gradnje, prezračevanje, ogrevanje. Tu je PZ (promocija zdr.) kot so masaže, zeliščne kopeli, bili le deležni bogatejši sloji. Zdravje vidijo kot odnos med človekom in njegovim okoljem.
– Grčija: apollon-bog zdravja; varovanje zdravja z osebno higieno, telovadbo, diete…; Hipokrat: zdravje je odvisno od ravnovesja med umom, telesom in okoljem, t.i. holistični pogled
– Egipt: vodovod, kanalizacija
– Palestina – Hebrejci: Mojzesov rokopis- sistem za preprečevanje nastanka bolezni (navodila ločevanje čisto, nečisto…) Evropa
7. Katere so kronične nenalezljive bolezni?in dejaviki tveganja za njihov nastanek?
– koronarna srčna bolezen – dej.tveganja: zvišana vrednost maščob v krvi (holesterol in proste maščobne kisline), hipertenzija, sladkorna bolezen, kajenje, že za 10% prevelika telesna teža
– možganska kap – dej.tveg.: stres, neredna telesna dejavnost, čezmerno pitje alkohola, kajenje…
– prekomerna prehranjenost in debelost – dej.tveg.: rdeče meso, ocvrta hrana, gazirane in negazirane pijače, čezmerno uživanje alkoholnih pijač…
– sladkorna bolezen – dej.tveg.: nepravilen in nezdrav način prehranjevanja, čezmerno uživanje alkoholnih pijač, telesna neaktivnost, stres, dednost
– zvišan krvni tlak – dej.tveg.: tvegano stresno vedenje, , čezmerno uživanje alkoholnih pijač, starost, prekomerna telesna teža, čezmerno uživanje soli, premajhna telesna dejavnost, dednost
8. Faze učenja? Po Kiger (2004)
- ugotavljanje učnih potreb
- planiranje s postavljanjem ciljev
- priprava in izvajanje učnega načrta
- vrednotenje
9. Poterbe po bradshaw(opiši)
– Normativne potrebe: so ugotovljene potrebe s strani MS, glede na splošno veljavne normative (biti usklajene)
– Občutene potrebe: varovanec jih sam spozna, prepozna in jih hoče zadovoljiti. Te potrebe so odvisne od njegovega znanja, osveščenosti in poznavanja problema. Lahko jih tudi ne izrazi.
– Izražene potrebe: so izražene verbalno ali z dejanji
– Primerjalne potrebe: specifične in so prisotne v neki skupini ljudi, populaciji. Posameznik se jih zave, ko jih opazi pri drugih
10. Kako planiramo?postavljamo cilje?
– je priprava sebe, materialov, učne priprave
– je miselno predelovanje in predstavljanje poteka zdravstveno vzgojne interencije in možnih ovir
– je priprava plana B
– je natančna opredelitev ciljev
11. Kako pri kadilcu oblikujemo načrt? daj primere ciljev ki jih želimo doseči?
12. Vrsta učenja?
Po namenu ločimo: – nenamerno (spontano, nezavedno, naravno.) poteka na način posnemanja, imitacije
– namerno: nastane zaradi potrebe ali interesa. Oseba se uči zavestno, z namenom da nekaj doseže.
– spoznavno (kognitivno): spoznavanje in osvajanje novih dejstev, reševanje problemov, zakonitosti, pravil, kriterijev za presojo pravilnosti znanja, razvijanje intelektualnih in miselnih sposobnosti
– psihomotorno: učenje in razvijanje gibov, gibalnega delovanja, različnih telesnih funkcij, spretnosti in sposobnosti
– afektivno: oblikovanje in sprejemanje stališč, razvijanje interesov, sodb, osebnostnih lastnosti. Z afektivnim učenjem človek razvija svoj odnos do sebe, drugih in sveta (vzgojna aktivnost)
– psihomotornoo učenje je povezano s spoznavnim (da bi lahko neko operacijo pravilno motorno izvajali, jo moramo poznati). Z afektivnim učenjem pa ustvarjamo psihične pogoje za uspešno učenje v celoti (dobre delovne navade, interes in motivacijo, bo učno uspešnejši)
13. Neposredna oblika pouka?
Frontalni pouk:
– izobraževalni proces izvajamo za večje število učencev (z vidika financiranja zelo racionalno – ekonomično)
– bistvo je, da učitelj komunicira z vsemi učenci (skušamo spremljati neverbalno komunikacijo slušateljev – ugotavlja dolgočasenje, nerazumevanje učencev…)
– učitelj ima pregled nas vsemi učenci
– otežena individualizacija (nekateri učenci se dolgočasijo, nekateri pa še niso dojeli snovi)
– učenec kot posameznik ne pride do izraza (malo časa za učenčeva vprašanja)
14. Metode učenja ( primeri)?
–ustno razlaganje
-demonstracija
-praktično delo
-pogovor
-delo z besedilom
-izkustveno učenje
15. Vrste komunikacij?
JAVNA – MNOŽIČNA: MEDOSEBNA
– veliko udeležencev – malo
– uporaba medijev – načeloma brez
– velike razdalje – osebna bližina
– nadzor informacij – ni vedno nadzora
– odgovornost za informacije – ni vedno odg.
– enosmeren pretok inf. – dvosmerni
16. Razlika med učenjem odraslih in mladostniki?(otroci?)
– razlike med učenjem otrok in odraslih (Knowles)
– samopodoba (dobra-slaba), potrebno pozitivno vzdušje izobraženca
– odrasli imajo bogato zalogo izkušenj, ki jo lahko prenesejo v učno situacijo- so pomemben vir za novo učenje
– odrasli so se bolj pripravljeni učiti
– odrasli se učenja lotevajo problemsko, otroci pa so bolj subjektivni
– odrasli so bolj notranje kot zunanje motivirani za učenje
17. Kraj Hamurabi babilonski
Prvi medicinski zapisi so bili odkriti v Egiptu okoli 3000 let p.n.š. prve najzgodnejše zapise o zdravju je zapisal kralj Hamurabi babilonski približno 2000 ker p.n.š.. ta pisni zapis so imenovali tudi Code of Hamurabi in predstavlja standarde in načine življenja Babiloncev…del zapisa govori o zdravju, v smislu da je zdravje odgovornost skupnosti in posameznika
18. Naštej dejavnike, ki vplivajo na zdravje, in potem še za opisati biološke dejavnike
Biološki dejavniki:
– vsi živi organizmi ali njihovi deli, ki povzročajo škodljive posledice za zdravje
– m.o.-virusi, glive, bakterije, členonožci – insekti, klopi
– alergeni in toksini
– beljakovinski alergeni
Kemični dejavniki:
– organske snovi – topila, pesticidi
– anorganske – toksične kovine, onesnaževalci zraka
Fizikalni dejavniki: so dejavniki okolja in predstavljajo potencialno energijo, ki lahko škodljivo vpliva na zdravje:
– hrup
– ionizirajoče ali ne ionizirajoče sevanje
– svetlobna energija
– toplotna energija
– električna energija
Biomehanični dejavniki:
– so posledica mehanične in kinetične energije, ki deluje na človeka in povzroči poškodbe
– pojavijo se lahko na delovnem mestu, v prometu, v domačem okolju, šoli, vrtcu
– poškodbe imajo velik ekonomski vpliv na družbo
– prizadenejo vse starostne skupine prebivalstva
– najvišja smrtnost zaradi poškodb je v starosti 1-4, 15-41 in nad 70 let
Ekonomski dejavniki:
– življenje in zdravje človeka je v veliki meri odvisno od materialnih pogojev
– dobri materialni pogoji omogočajo: dobro prehrano, stanovanje, zdravo pitno vodo, dobro organizirano zdravstveno dejavnost
– slabi materialni pogoji – več bolezni: ni možnosti za dobro zdr.varstvo; bolezen in nesposobnost za delo vplivata na ekonomiko skupnosti
Socialni dejavniki:
– človek je družbeno bitje
– odnos družbe do zdravja definira tudi človekov odnos do zdravja
– dobri družbeni odnosi ugodno vplivajo na zdravje prebivalstva
– vojne, nacionalna, rasna, verska nestrpnost negativno vplivajo na zdravje prebivalstva
Kulturni dejavniki:
– socialno okolje v katerem se posameznik rodi vpliva na njegov odnos do zdravja
– kljub formalni izobrazbi ne moremo izključiti nezavestnega učenja
– neizobražen človek prenaša na svoje potomstvo kulturo, ki jo je prejel od svojih prednikov
19. Razloži zdravje kot dobro počutje (kot welnes)
– welnes je harmonično in uravnoteženo stanje optimalnega zdravja
– welnes vključuje: fizično aktivnost, dobre medosebne odnose – interakcijo, čustveno stabilnost, intelektualno rast, spiritualnost – duhovnost, ki daje življenju smisel in pomen
– vsak posameznik naj bi poznal lasten optimalen možen nivo funkcioniranja, ki mu predstavlja stanje dobrega počutja in zadovoljstva
20. Kaj je salutogeneza, kaj je patogeneza
– aron antonovsky 1979
– kako lahko človek ostane zdrav kljub mnogim škodljivim dejavnikom in trpljenju?
– kako si opomorejo tako hitro od stresa in bolezni?
– kaj je posebnega pri ljudeh da kljub ekstremnim obremenitvam ne zbolijo?
– Razvil koncept salutogeneze
– Prispodoba smučanja (koherenca – sposobnost smučanja)
Za patogenezo so pomembne:
– travme (nadstimuliranja)
– deficiti (podstimuliranja)
– motnje (nekonstantna stimuliranja)
– konflikti (nasprotna stimuliranja)
Za salutogenezo so pomembne:
– vzpodbude (multiple pozitivne stimulacije, ki ustrezajo vsakokratnim kapacitetam predelave in obvladovanja)
– izzivi (močna obvladljiva stimuliranja, npr. pri razvojnih nalogah)
– suport (podporna okrepljujoča stimuliranja)
– konsolidiranje (uravnotežena pomirjajoča stimuliranja ), predvsem z aktivirajočim mobiliziranjem in diferencirano pripravo resursov
21.Mentalna koherenca…?
-globalni resurs za obvladovanje stresa
-splošna življenska naravnanost
-bolj ko človek doživlja koherentnost bolj gre proti zdravju
-doživljanje smiselnosti je pomembna komponenta
22.Opiši notranjo organizacijo pouka:
– uvod
-pridobivanje novega znanja
-urjenje in ponavljanje
-preverjanje in vrednotenje
23. Opiši psihofizično pripravo na učno uro:
–koncentracija
-umirjenost
-zunanja urejenost( odnos do dela, odgovornost, odnos do publike, vedenje)
24. moral si napisati primere za kognitivne, konativne in psihomotorične cilje na temo ZDRAVA PREHRANA( NE NAJDEM ODGOVORA)!.
25. Naštej vzgojne metode dela:
–prepričevanje
-spodbujanje
-navajanje
-študija primera
-preprečevanje
-igranje vlog
26.Opiši zunanjo motivacijo za učenje:
–na zunanjo motivacijo vplivajo:
-nagrade
-socialni pritisk
-kazni
27. Katera deklaracija je nastala leta 1978 in zakaj je pomembna
Deklaracija Alma Ata :
– zdravje je temeljna človekova pravica
– zagotavljanje najvišje možne ravni zdravja je izredno pomemben javni cilj po vsem svetu
– za uresničevanje tega cilja, je potrebno sodelovanje mnogih družbenih in ekonomskih sektorjev – ne le zdravstvene ga sektorja.
28.Definicija zdravstvene vzgoje – splošna
je proces učenja z oblikovanjem pozitivnih stališč, navad, vedenja in ne le širjenja znanja o zdravem načinu življenja
29.Opiši zdravstveno vzgojo na sekundarni ravni
Obsega specialistično ambulanto in specialistično bolnišnično dejavnost
– zdravi rizične skupine
– samoopazovanje, samopomoč, prepoznavanje zgodnjih znakov bolezni
– ogrožene skupine (otroci, nosečnice, delavci)
30 .kakšna je vloga vzgojitelja v medicinskem modelu in kakšna v izobraževalnem modelu
– vloga vzgojitelja: strokovnjak informira, daje nasvete, pripravlja zloženke (!)
– izhodišča: navajanje prepričljivih dejstev, preprečevanja nastanka bolezni; nasveti strokovnjakov so zelo cenjeni, vpliv na vedenje
– strategija: ustvariti preprosta sporočila (letaki, zloženke); sporočilo naj bo razumljivo in zanimivo
– način delovanja: poti informiranja, ki ne zahtevajo veliko denarja; prepričevanje, informiranje, učenje