Prespimo tretjino življenja, eni več drugi manj. S starostjo se čas spanja krajša in spreminja njegova struktura. Spanje, ki traja od 5 do 10 ur je še v mejah normale, če seveda podnevi normalno funkcioniramo. Odrasli ljudje spimo od 6 do 8 ur, starostniku je 5 ur že lahko dovolj. Ni toliko pomembna dolžina spanja, ampak njegova učinkovitost, torej tista količina, ki nam omogoča, da se zbudimo spočiti in normalno opravljamo dnevne aktivnosti. Spanje torej ni pasiven proces, kot so včasih mislili. Različni deli možganov so celo aktivnejši kot v budnosti. Ugotovitve, da se spanje s starostjo spreminja, kar je posledica fizioloških sprememb, ob tem pa nastopajo pogosto številne bolezenske spremembe, ki predstavljajo motnje spanja (Topolovec, 2010).
Starejši bolniki pogosto tožijo za motnjami spanja. Najpogostejša motnja spanja v starosti je nespečnost, ki je pogosto še poslabšana zaradi odvisnosti in nepravilne uporabe hipnotikov. Pri starejših bolnikih se lahko pojavijo tudi motnje spanja s prekomerno dnevno zaspanostjo (sindrom nemirnih nog, periodični gibi udov v spanju, motnje dihanja med spanjem, centralne hipersomnije), pri katerih je največkrat potrebna nadaljnja obravnava in specifične preiskave (laboratorijski testi, slikovna diagnostika, poligrafsko snemanje spanja).
V starosti se zaradi naravnih procesov staranja lahko pojavijo tudi cirkadiane motnje spanja. Izločanje hormonov v starosti je drugačno, izločanje melatonina ponoči je nižje kar vodi v številnejša nočna prebujanja in slabšo kvaliteto nočnega spanja. Poznavanje fiziološko normalnega spanja v starosti in ločevanje med patološkimi procesi je pomembno za pravočasno in uspešno zdravljenje motenj spanja pri starejših ljudeh (Dolenc Grošelj, 2008).
REŠEVANJE PROBLEMA
Pravočasno prepoznavanje motenj spomina pri starostnikih je potrebno za pravočasno postavitev diagnoze, spremljanje bolnikov in pravilno zdravljenje. Motnje spanja so pogost spremljajoče simptom pri motnjah spomina v starosti in velikokrat je prav motnja spanja lahko prvi znak disfunkcije centralnega živčevja.
– nespečnost
– sindrom nemirnih nog (ščemenje, mravljinčenje, trganje v nogah)
– prekomerna dnevna zaspanost
– Obstruktivna apneja v spanju
– motnje REM faze spanja
– periodični gibi udov med spanjem
– nočna agitacija (nemir) (Dolenc Grošelj, 2008)
Intervencije zdravstvene nege pri motnjah spanja:
· stalna ura uspavanja in prebujanja
· izogibanje fizičnim dejavnostim in vroči kopeli tik pred spanjem
· fizična dejavnost v popoldanskih urah
· popolna tema med spanjem
· ureditev ustrezne mikroklime ( primerna temp. ustrezna razsvetljava, prezračevanje pacientove sobe).
· izogibanje težkemu ali prelahkemu večernemu obroku, pitju alkoholnih in poživljajočih pijač zvečer
· dovoljeno je le kratkotrajno spanje zgodaj popoldan
· ob nočnem ali jutranjem prebujanju je treba zapustiti posteljo
· postelja je namenjena le spanju
· izogibanje hrupu v spalnem prostoru
· čez dan se je treba udejstvovati na sončni svetlobi
· tiho, sproščeno in ne presvetlo okolje zvečer
· priprava pacienta na spanje ( ureditev pacientovega odvajanja, ustrezna hidracija, večerna osebna nega pacienta, ugodna lega za pacienta.)
· aplikacija predpisane terapije ( ustrezen izbor časa aplikacije terapije, analgetična terapija, terapija za spanje.. )
[wp_ad_camp_1]
KRITIČNO MNENJE
Kot sem v času klinične prakse v domu starejših občanov Jesenice opazila, ima veliko oziroma velika večina stanovalcev težave s spanjem. Tožijo za nespečnostjo in zgodnjim prebujanjem. Mislim, da je domu poskrbljeno za mir na oddelku, za primerno mikroklimo, hidracijo stanovalcev. Stanovalci se lahko čez dan udeležijo raznih aktivnosti, ki potekajo v domu, da pokurijo nekaj svoje energije. Nikoli pa nisem na našem oddelku opazila delovne terapevtke, ki bi se s stanovalci malo več ukvarjala, jih česa naučila in jih tako še malo utrudila, da bi ponoči bolje spali. V času prisotnosti nas študentov so si skoraj vsi stanovalci privoščili popoldanski počitek po kosilu, pred tem pa smo jih študentje čim bolj vključili v igre, pogovor,…Na našem oddelku so stanovalci v sobi po dva skupaj, kar je za nekatere zelo moteče, saj so nekateri stanovalci ponoči nemirni, govorijo, ropotajo z ograjicami, smrčijo, globoko dihajo in s tem nima vsak svoje zasebnosti in miru pri spanju. Mislim, da imajo drugače vsi dobre pogoje za spanje, če imam v mislih postelje in opremljenost sobe.
4 VIRI
– A. Topolovec. Spanje v starosti: (diplomsko delo). Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede; 2010.
– L. Dolenc Grošelj. Motnje spomina in motnje spanja pri starostnikih. Farm vestn, 2008: 64-66