Motnje spanja so pogost pojav med starostniki. Spremenjeno spanje v tem življenjskem obdobju je delno posledica normalnih fizioloških procesov staranja, delno pa zaradi raznih bolezni, ki so pogostejše v starosti. Pri bolnikih z demenco pogosto opažamo spremenjeno spanje in motnje cirkadialnega ritma. V starosti se pogosto javljajo tudi različne disomnije, kot so sindromi obstruktivne in centralne apneje, nemirnih nog in periodičnih gibov udov v spanju.
Poznamo preko 80 različnih kategorij motenj spanja. Prizadenejo približno 15% populacije. V grobem jih delimo na:
– hipersomnije – preveč spanja oziroma prekomerna zaspanost
– insomnije = nespečnost – premalo spanja
– parasomnije – med spanjem se dogajajo nenavadni dogodki
Obravnava starostnika z motnjo spanja mora vsebovati natančno anamnezo in heteroanamnezo ter klinični pregled ( internistični, nevrološki in otorinolaringološki). Pomembno je iskanje primarnih vzrokov motenj spanja. Samo natančna klinična opredelitev motnje spanja vodi v pravilno izbiro nadaljnih diagnostičnih preiskav in pravilno zdravljenje.
Pogostost nespečnosti s starostjo zelo narašča. Skupen čas spanja se v starosti zmanjša, nočno spanje se pomakne v zgodnejše večerne ure, jutranja prebujanja so zgodnejša. Spet se pojavi bimodalni cirkadiani cikel spanja. Spremeni se arhitektura spanja, globokih faz spanja skoraj ni več. Spremenjeno spanje v starosti je torej naraven fiziološki proces. Lahko pa se mu pridruži še dodaten vzrok nespečnosti, npr. različne bolezni, depresija, apneje v spanju,.. Pogost vzrok insomnije pri starejših bolnikih so periodični gibi udov v spanju. Pogost vzrok je tudi sindrom nemirnih nog pri pacientih z demencami. Motnje spanja so pogost spremljajoč znak dementih bolnikov. Upoštevanje načel higiene spanja in zdravljenje motenj spanja v starosti lahko pomembno izboljša kvaliteto bolnikov z demenco.
1. Reševanje problema s področja ZN
Reševanje problema rešujemo na več načinov:
– vstajanje vedno ob istem času,
– ustaljene navade pred odhodom v posteljo ( npr. kozarec toplega mleka), toplota in zadovoljitev osnovnih potreb bodo pripomogle k hitrejšemu spancu,
– važno je gibanje, primerno starosti človeka,
– pitje kave, čaja ali kole pozno zvečer ni primerno,
– nikar ne pijte alkohola, da bi bolje spali,
– postelja naj bo primerna – z dobrim vložkom in primerno odejo,
– uspavala jemljite po zdravnikovem navodilu,
– pravilna uporaba hipnotikov.
Cilji motenj spanja:
– Nemoteno spanje,
– Naspan, spočit in pomirjen človek,
– Odstranjena oz. zmanjšana bolečina.
[wp_ad_camp_1]
Kritično mnenje
Opredelila bi se predvsem na nespečnost. Pri nespečnosti je pomembno, da se dementni starostniki držijo strogih navodil higiene spanja. Imajo reden urnik spanja in budnosti, se izogibajo hrupu zvečer, ne pijejo alkohola, kave in poživljajočih pijač že v popoldanskem času. Mislim, da nekateri starostniki preveč izkoriščajo zdravila (hipnotiki), ki imajo zapisane, da jih lahko vzamejo po potrebi. Velik problem je tudi pri bolnikih s psihičnimi motnjami zaradi velikega odmerka zdravil ponoči ne morejo spati ali pa razmišljajo o zelo neprijetnih dogodkih. Uporaba uspavala zahteva od bolnika malo lastne pobude. Pred spanjem vzame tableto in se prepusti njenemu kemičnemu učinku. Večer za večerom jemlje tablete in se prepričuje, da brez tabletke ne more zaspati. Ob takem ravnanju mu postaja droga stalna opora in ne poskuša ugotoviti vzroka oz. vzrokov nespečnosti.
Viri:
Verčko Pernat S., Kisner N., Rozman M., Klasic M., Zdravstvena nega 1. Maribor: Založba Pivec; 2006