Motnje vida

Motnje vida so pri starostniku ena glavnih zdravstvenih težav. S staranjem normalno delovanje očesnih tkiv slabi, vidna sposobnost se zmanjšuje in povečuje se pojavnost očesne patologije. Najpogostejši vzroki za motnje vida pri starostniku so starostna daljnovidnost (prezbiopija), siva mrena (katarakta), starostna degeneracija rumene pege, primarni glavkom odprtega zakotja in diabetična retinopatija. Nezdravljene motnje vida vodijo v omejitev telesnih dejavnosti, povečano pogostnost padcev, depresijo, socialno osamitev in odvisnost.

Normalne fiziološke spremembe, ki se na vidnem sistemu pojavljajo s staranjem, lahko znatno vplivajona vidno funkcijo že brez prisotnosti očesnih bolezni. Kljub dobri statični vidni ostrini in ohranjenem vidnem polju so spremembe v vidni zaznavi – pojavi se prezbiopija, spremenijo se zaznavanje barv in kontrastna senzitivnost, solzenje, pojavijo se tudi kozmetske spremembe. Z leti se pojavi izgubljanje orbitalnega in podkožnega maščevja obraza, slabi vezivno tkivo na obrazu in koža postaja vse bolj suha. To vodi do anatomskih sprememb vek, veke se povesijo in se uvihajo, oči postanejo bolj vdrte.

Pogostejši so benigni tumorji kože (papilomi, ksantelazme in keratoza). Zaradi slabljenja vezivnega tkiva kot tudi zaradi spremljajočih bolezni so pogoste otekline spodnjih vek.

Tvorba solz se z leti zmanjšuje oz. se spremeni sestava solznega filma. Solz je premalo ali pa je solzni film nestabilen, zato se pojavijo težave v smislu suhega očesa. To povzroči veliko različnih težav – od občutka peska v očeh in nejasnega vida vse do razjed roženice, ki lahko trajno ogrozijo vid.

Po drugi strani lahko pride do nezadostnega odčrpavanja solz, saj se s povešanjem vek ustje solznih kanalčkov odmika od zrkla in črpalka slabi, kar se kaže v pretiranem solzenju. Zmanjša se občutljivost roženice na dotik (oslabi kornealni refleks). Starejši ljudje večkrat sploh ne čutijo tujka v očesu, kar lahko povzroči rane na roženici, ki pa jih ne spremljajo subjektivne težave.

Tako ljudje iščejo zdravniško pomoč šele, ko je klinična slika že močno razvita. S staranjem se na roženici pojavi belkast starostni obroč (arcus senilis), ki je posledica kopičenja maščob v perifernih delih roženice, vendar ne zrcali višje ravni holesterola v krvi (Mekjavič Jaki, 2008).

 

Problem z vidika zdravstvene nege:

V času prakse smo želeli ugotoviti, kakšna je vidljivost naših varovancev.

Osredotočili smo se na uporabo pripomočkov za gledanje (npr. očala) ter kako se varovanci spopadajo s poslabšanjem vida. Varovancu priporočamo nakup Ročna povečevalna očala, video kamere, ki povečajo napisano stran, knjige z velikim tiskom, posnete knjige ali revije, veliko tiskane igralne karte, govoreče ure in veliko drugih naprav. V zdravstveno vzgojno svetovanje vključimo tudi svojce (če jih varovanec seveda ima), da varovancu priskrbijo pripomočke za nemoteno branje oziroma gledanje televizije.

[wp_ad_camp_1]

Kritično mnenje:

Menim, da glede slabšanja vida ne moremo narediti nič, lahko pa poskušamo varovancem v domu zagotoviti, da jim svojci prinesejo s seboj kakšne pripomočke, kot so očala, leče, lupe.

Poskrbimo za primerno svetlobo in s tem zmanjšamo možnost, da bi si varovanci uničevali vid. Če varovanci, ki slabo vidijo, nimajo ustreznih sredstev oziroma pripomočkov za nakup le-teh, v sodelovanju s socialno delavko, svojci, zdravnikom in specialisti poskušamo zagotoviti potrebe varovanca.

 

Literatura:

Zlata Jesen, dostopno na  http://www.biokorp.si/index.php?id=2 (22.1.2013).

Mekjavič Jaki P., 2008. Starostnik in motnje vida. Ljubljana, Univerzitetni klinični center, Očesna klinika.

Lambrechtov dom, dostopno na  http://www.lambrechtov-dom.si/index.php?p=8&a=1&id=50

(22.1.2013).

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja