Oznaka: motnje spanja

Motnje spanja

Motnje spanja so pogost pojav med starostniki. Spremenjeno spanje v tem življenjskem obdobju je delno posledica normalnih fizioloških procesov staranja, delno pa zaradi raznih bolezni, ki so pogostejše v starosti. Pri bolnikih z demenco pogosto opažamo spremenjeno spanje in motnje cirkadialnega ritma. V starosti se pogosto javljajo tudi različne disomnije, kot so sindromi obstruktivne in centralne apneje, nemirnih nog in periodičnih gibov udov v spanju.

Poznamo preko 80 različnih kategorij motenj spanja. Prizadenejo približno 15% populacije. V grobem jih delimo na:

–          hipersomnije – preveč spanja oziroma prekomerna zaspanost

–          insomnije = nespečnost – premalo spanja

–          parasomnije – med spanjem se dogajajo nenavadni dogodki

Obravnava starostnika z motnjo spanja mora vsebovati natančno anamnezo in heteroanamnezo ter klinični pregled ( internistični, nevrološki in otorinolaringološki). Pomembno je iskanje primarnih vzrokov motenj spanja. Samo natančna klinična opredelitev motnje spanja vodi v pravilno izbiro nadaljnih diagnostičnih preiskav in pravilno zdravljenje. Preberi več o Motnje spanja

Motnje spanja pri starostniku

Prespimo tretjino življenja, eni več drugi manj. S starostjo se čas spanja krajša in spreminja njegova struktura. Spanje, ki traja od 5 do 10 ur je še v mejah normale, če seveda podnevi normalno funkcioniramo. Odrasli ljudje spimo od 6 do 8 ur, starostniku je 5 ur že lahko dovolj. Ni toliko pomembna dolžina spanja, ampak njegova učinkovitost, torej tista količina, ki nam omogoča, da se zbudimo spočiti in normalno opravljamo dnevne aktivnosti. Spanje torej ni pasiven proces, kot so včasih mislili. Različni deli možganov so celo aktivnejši kot v budnosti. Ugotovitve, da se spanje s starostjo spreminja, kar je posledica fizioloških sprememb, ob tem pa nastopajo pogosto številne bolezenske spremembe, ki predstavljajo motnje spanja (Topolovec, 2010).

Starejši bolniki pogosto tožijo za motnjami spanja. Najpogostejša motnja spanja v starosti je nespečnost, ki je pogosto še poslabšana zaradi odvisnosti in nepravilne uporabe hipnotikov. Pri starejših bolnikih se lahko pojavijo tudi motnje spanja s prekomerno dnevno zaspanostjo (sindrom nemirnih nog, periodični gibi udov v spanju, motnje dihanja med spanjem, centralne hipersomnije), pri katerih je največkrat potrebna nadaljnja obravnava in specifične preiskave (laboratorijski testi, slikovna diagnostika, poligrafsko snemanje spanja).

V starosti se zaradi naravnih procesov staranja lahko pojavijo tudi cirkadiane motnje spanja. Izločanje hormonov v starosti je drugačno, izločanje melatonina ponoči je nižje kar vodi v številnejša nočna prebujanja in slabšo kvaliteto nočnega spanja. Poznavanje fiziološko normalnega spanja v starosti in ločevanje med patološkimi procesi je pomembno za pravočasno in uspešno zdravljenje motenj spanja pri starejših ljudeh (Dolenc Grošelj, 2008).

 

REŠEVANJE PROBLEMA

Pravočasno prepoznavanje motenj spomina pri starostnikih je potrebno za pravočasno postavitev diagnoze, spremljanje bolnikov in pravilno zdravljenje. Motnje spanja so pogost spremljajoče simptom pri motnjah spomina v starosti in velikokrat je prav motnja spanja lahko prvi znak disfunkcije centralnega živčevja. Preberi več o Motnje spanja pri starostniku