MOŽGANSKI ŽIVCI
Jih je 12 parov in njih funkcija je izredno pomembna.Izhajajo iz določenih jeder možg. debla in gredo skozi odprtinice lobanje in preidejo na periferijo glave.
1.N.OLFACTORIUS ali vonjalni živec, ki prihaja iz vohalnega epitelija nosne sluznice.Večkrat je lahko okvarjen zaradi številnih toksičnih snovi (kemikalij) in lahko pride do stanja, ko človek ne voha (ANOSMIA) ali je ta funkcija samo zmanjšana (HYPOSMIA).
2.N.OPTICUS ali vidni živec, ki izhaja iz očesna mrežnice iz posebnega mesta (PAPILLA NERVI OPTICI), ki je papila vidnega živca, od tod gredo impulzi v notranjost lobanje; skozi njo in preko očesnega ozadja potekajo arterije, ki imajo določen kaliber in vene, ki so tudi normalno polnjene.
Sama papila poteka na bazi možganov iznad žleze, ki je dirigent endokrinega sistema, to je HIPOFIZA in v primeru adenoma (tumorja žleze) lahko pride do pritiska na strukturo, ki jo sestavljata levi in desni N.opticus,ki se združita v HIAZMAH in v tem primeru pride do izpada vidnega polja- pride do izpada temporalnega vidnega polja, to imen.
BITEMPORALNA HOMONIMNA HEMIANOPSIJA. Lahko pa se pri najrazličnejših okvarah zgodi,da pride do popolne izgube vida – AMOUROSIS.
Zmanjšanja ostrine vida imenujemo – AMBLIYOPIA.
MIOZA-izrazito ozka zenica, MIDRIAZA-razširjena zenica ANIZOKORIJA – neenakost zenic
3.N.OCULOMOTORIUS – gibalni živec za očesne mišice, ki izstopa iz možganskega debla in kakršenkoli proces na tem področju ga lahko okvari. Živec gibalno oskrbuje posebno zunanje očesne mišice (omogoči pomik očesnega zrkla
navznoter – addukcija). Istočasno oživčuje tudi mišico dvigalko zgornjih očesnih vek (M.LEVATOR PALPEBRAE
SUPERIORIS) in če pride do njene okvare se veka povesi in oko se zapre.
4.N.TROCHLEARIS – živec za zgornjo poševno očesno mišico, ki kot čisti motorični živec oskrbuje zgornjo poševno očesno mišico in omogoča pogled navzdol in navzven.
5.N.TRIGEMINUS – trovejni živec,ki je najmočnejši od vseh možganskih živcev, ki ima najdaljše jedro, ki poteka iz 5. možg. živca v zgornji del medule spinalis in vsebuje motorična in senzibilna vlakna. Oživčuje sp čeljust.
Deli se v tri veje:
-v zgornjo (n.ophtalmicus ali očesni živec), ki senzibilno oživčuje čelo, solzne žleze, očesno veznico, očesni kot, sitko in dele nosu.
-v zgornječeljustni živec (n.maxillaris), ki oživčuje predvsem predele zgornje čeljusti, zgornje zobe, nebo in predele obrazne kože.
-in spodnječeljustni živec (n.mandibularis), ki oživčuje senzibilno in motorično žvekalne mišice, jezik, ustno dno kot tudi kožo spodnje čeljusti.
6.N.ABDUCENS – živec odmikalec, ki je motorični živec in oživčuje zunanjo ravno očesno mišico in omogoča abdukcijo očesnega zrkla – pogled navzven. Inervacija njega in 3.možg. živca je v ravnotežju in pri okvari enega od njiju pride do porušitve in pride do škiljenja (STRABISMUS).
Ker se pri tem človeku sliki ne lomita na istem mestu, ta vidi dve.
Škiljenje je lahko:
-DIVERGENS: če je poškodovan 3. in prevlada vloga 6. se potegne zrklo navzven
-CONVERGENS: če je poškodovan 6. in prevlada vloga 3. se potegne zrklo navznoter.
7.N.FACIALIS – obrazni živec (deli se na zgornjo in spodnjo vejo), ki oživčuje s številnimi vejami obrazne mišice, kožo uhljev in različne žleze v področju glave in ima tudi parasimpatična vlakna.
Vzroki za prizadetost tega živca so lahko različni:
-pri okvari centralne veje, ki je znotraj v samem osrednjem živčevju je prizadeta samo spodnja veja – PARESIS N.FACIALIS CENTRALIS ali centralna pareza facialisa.
-ko gre za razne težke možganske krvavitve, se lice na prizadeti strani napihuje, kot da bi kadil pipo- SINDROM KAJENJA PIPE,
-ko virus prizadene periferni del živca (v prepihu,spomladi,pozimi,..), preide virus skozi kostni kanal, ki se vname, ga stisne – pareza tkiva
(PARESIS N.FACIALIS PERIPHERIA), pri tej okvari je poleg spodnje veje prizadeta tudi zgornja veja; bolnik na prizadeti strani ne zapre očesa in se le-to pogosto vname- konjunktivitis, zato moramo oko preko noči zalepit. Poleg tega tudi ne povesi čela –Bellova paraliza in povešen ima ustni kot. Bellov fenomen > bolnik tišči oči s silo skupaj, na prizadeti strani ne vidimo trepalnic, vidimo beločnico.
8.N.STATOACUSTICUS – slušni in ravnotežni živec, je čisti senzibilni živec, ki prevaja občutke sluha in signale iz ravnotežnega organa.
HYPACUSIS-oslabljen sluh, ANACUSIS-popolna izguba sluha
9.N.GLOSSOPHARYNGEUS – živec za jezik in žrelo, je motorični, senzibilni in parasimpatični živec, ki oživčuje jezik, žrelno mišičje, bobnično votlino, sluznico zadnjega dela žrela in obušesno žlezo.
DISFAGIJA – otežkočeno požiranje
APHAGIA – odsotnost požiranja
10.N.VAGUS – živec za pljuča in drobovje, ki vsebuje motorične, senzorične in parasimpatične niti, se razteza od grla do želodca in prebavil in v svojem poteku oživčuje mnoge mišice (v žrelu,grlu,požiralniku) kot tudi gladko mišičje dihal in prebavil, žleze in žlezne organe, posebno v trebušni votlini ter sluhovod. Zaradi zloma tilnika nastopi smrt, saj pride do vkleščanja n. vagusa, nastopi apneja.
11.N.ACCESSORIUS – dodatni živec, je čisti motorični živec, ki oživčuje mišico obračalko glave ter trapezasto mišico na obeh straneh hrbtenice in dviguje ramena.
12.N.HYPOGLOSSUS – živec za jezično mišičje, ki oživčuje podjezične mišice.Vzroki okvare različni, težave pri govoru in požiranju.