Kaj je to RZP – razjeda zaradi pritiska: Razjeda zaradi pritiska (RZP) je omejeno področje celične poškodbe, ki nastane zaradi delovanja pritiska, trenja ali strižnih sil. Do tovrstne patologije prihaja pri osebah, pri katerih je prehodno prišlo do motnje v delovanju gibalnega aparata in s tem do vsaj delne nepomičnosti. Razjeda zaradi pritiska je motnja v integriteti površine telesa in zaradi tega vstopno mesto za mikroorganizme v okolju. Razvoj mikroorganizmov po telesu je za človeka lahko usoden, zdravljenje pa prinaša veliko obremenitev za zdravstveni sistem (Štalc, Pirač, 2007).
Pritisk na kožo stisne male krvne žile, ki jo prehranjujejo in ji prinašajo hrano in kisik. Če zaradi pritiska kisik in hrana ne prideta do kože, tkivo odmre in nastane razjeda. Pri pravočasnem prenehanju pritiska se koža obnovi in ne pride do razjede. Pri drsenju po postelji ali stolu se krvne žile raztegnejo ali prekinejo in ponovno pride do razjede. Celo drgnjenje ali masiranje kože lahko povzroči manjše razjede (Vilar, b.l.).
Kroničnim ranam, kot je razjeda zaradi pritiska, moramo zagotoviti čim bolj idealne razmere za celjenje. To pa so: vlažno okolje, nepoškodovano okolje, toplo okolje, očiščenje odmrlega tkiva in izločka, zaščita pred mikroorganizmi in tujki (Razjeda zaradi pritiska, b.l.).
Stopnje:
- stopnja: bleda rdečina – rdečina, ki izgine 15 – 30 min po razbremenitvi
- stopnja: stalna rdečina in poškodba kože – rdečina, ki je stalna, pojavi se mehur
- stopnja: dermalna rana –prizadeti sta povrhnjica in usnjica
- stopnja: globoka rana – razjeda sega do mišic
- stopnja: vneto mrtvo tkivo – razjeda sega do kit, kosti in sklepov (Razjeda zaradi pritiska, b.l.).
Dejavniki tveganja:
Zunanji dejavniki tveganja: pritisk, strižne sile, trenje.
Dejavniki tveganja zaradi stanja organizma: inkontinenca, starost, oslabelost zaradi bolezni in zdravil, telesna teža, nepomičnost, izsušenost, motnje zavesti, okvarjena čutnost (Razjeda zaradi pritiska, b.l.).
Problem z vidika zdravstvene nege: Razjeda zaradi pritiska je kronična rana, ki potencialno ogroža bolnike, vpliva na slabšo kakovost življenja in potek bolezni, vodi v podaljšane hospitalizacije in obenem tudi povečanja stroškov tako pri bolniku samem kot tudi pri sami hospitalni obravnavi. Pomeni lahko resen zaplet pri zdravljenju in zaradi tega je preprečevanje učinkovitejše od zdravljenja. Pri tem ima medicinska sestra velik vpliv z osveščanjem bolnikov in njihovih svojcev glede vzrokov nastanka razjede zaradi pritiska in dejavnikov tveganja.
Najbolj ogrožena mesta za nastanek razjed zaradi pritiska na bolnikovem telesu so vse tiste telesne izbokline, ki se neposredno približujejo bližini kože in je zato na teh mestih manj mišičja in maščevja. Ta mesta so še posebej izpostavljena pritisku, strižnim silam oziroma trenju. Od lege bolnika so odvisna tudi mesta ogroženosti (Kovač, Kavčič, 2004).
[wp_ad_camp_1]
Kritično mnenje: Menim, da je v domu dr. Franceta Bergelja na oddelku, kjer sem opravljala klinično prakso po nekaterih sobah dobro poskrbljeno za preprečevanje razjed zaradi pritiska spet pri drugih pa malo manj oziroma sploh ne. V domu za preprečevanje razjed zaradi pritiska uporabljajo antidekubitalne blazine in blazine za podlaganje, vendar še vseeno premalo saj skoraj pri nobenem varovancu ne uporabljajo blazin za podlaganje ampak enostavno ležijo v omari. Menim, da mi študentje redno menjavamo položaje naših nepokretnih varovancov v primerjavi z zaposlenim osebjem.
Literatura:
Razjeda zaradi pritiska. (b.l.). DSO Kočevje Dostopno na: http://www.dsokocevje.si/pdf/clanek_razjeda-zaradi-pritiska.pdf (21. 01. 2013).
Štalc J., Parač Z. (2007). Kirurška oskrba razjede zaradi pritiska. Ljubljana: Zbornik predavanj šole enterostomalne terapije.
Vilar V. (b.l.) Razjede, prelaženine, dekubitusi.