ŽIVČNI SISTEM razdelimo na:
- osrednji ali centralni živčni sitem
- periferni živčni sistem
- avtonomni ali vegetativni živčni sistem.
OSREDNJI ŽIVČNI SISTEM
Je sestavljen iz:
– velikih možganov: ENCEPHALON CEREBRUM
– malih možganov: CEREBELUM
Znotraj njih in navzdol poteka:
-možgansko deblo: TRUNCUS CEREBRI, ki pa je sestavljen iz: mostička:PONS, medmožganja: MESENCEPHALON
kavdalno sledi podaljšana hrbtenjača: MEDULLA OBLONGATA
Možgansko deblo je vitalnega pomena, saj se tu nahajajo življenjsko pomembni centri (za dihanje, za srce, za pritisk, za termoregulacijo) in pri okvari možg. debla nastopi smrt v trenutku.
MOTORIKA
Naše motorične dejavnosti delimo na:
- hoteno ali zavestno ali voljno,
- nehotno,
- samodejno ali avtonomno ali vegetativno,
- refleksno.
Pri hoteni dejavnosti gredo impulzi iz možganske skorje iz precentralne vijuge (HOMUNKULUS- človeček).
OBLIKE PRIZADETOSTI MOTORIKE:
- delna ohromelost- PARESIS,
- popolna ohromelost- PLEGIA; PARALISIS,
- ko gre za ohromelost enega uda govorimo o MONOPARESIS(delna) in MONOPLEGIA (popolna),
- ko imamo ohromelost obeh zgornjih okončin govorimo o DIPARESIS(delna) in o DIPLEGIA (popolna),
- ko imamo ohromelost obeh spodnjih okončin govorimo o PARAPARESIS(delna) in o PARAPLEGIA (popolna),
- ohromelost ene roke in ene noge imenujemo TRIPARESIS(delna) in TRIPLEGIA (popolna),
- ko pa gre za okvaro v visokem delu vratne hrbtenjače, pride do ohromelosti vseh štirih udov, govorimo o TETRAPARESIS (delna) in TETRAPLEGIA (popolna).
- HEMIPARESIS- delna ohromitev dveh udov na isti strani.
- HEMIPLEGIJA- popolna ohromitev dveh udov na isti strani.
Kadar pride do izgube povezanosti gibov imenujemo ATAXIA.
SPASTIČNO PARETIČNA IN ATAKTIČNA hoja- škarjasta hoja; ko je prizadet peronealni živec bo hoja postala petelinja, podrsevajoča.
SENZORIKA
Je zavestno prepoznavanje različnih dražljajev, ki potekajo iz periferije telesa in gredo do senzorne vijuge.
Senzibilnostne poti vstopajo v hrbtenjačo skozi zadajšnje korenine. Nadalje potuje navzgor po hrbtenjači vse do skorje v postcentalni vijugi.
Razlikujemo dve poti:
1. sistem medialnega lemniskusa (prevaja bolj fine senzibilitete)
2. sistem prevajanja po spinotalamični poti (prevaja bolj grobe senzibilitete)
OBLIKE PRIZADETOSTI SENZORIKE:
- zaznavanje bolečine: ALGEZIJA
- pomanjkljivo zaznavanje bolečine: HYPALGEZIJA
- povečan občutek bolečine: HYPERALGEZIJA
- popolno nezaznavanje bolečine: ANALGESIA
- zaznavanje dotika: AESTHESIA,
- pomanjkljivo zaznavanje dotika: HYPAESTHESIA,
- povečan zaznavni občutek: HYPERAESTHESIA,
- neobčutek dotika: ANAESTHESIA.
- pomanjkljivo zaznavanje toplote ali hladu: THERMHYPAESTHESIA,
- povečan občutek toplote ali hladu: THERMHYPERAESTHESIA,
- neobčutek toplote ali hladu: THERMANAESTHESIA.
MOTNJE GOVORA
Prezentacija našega govora se nahaja v čelnem režnju- v zgornji temporalni vijugi. Govor je sredstvo medsebojnega komuniciranja, razumevanja, je sredstvo izražanja hotenj…
Element vsega je naš govor. Govorne motnje delimo na:
BLAGE: jecljanje ali zatekajoči govor (DYSARTHRIA)
HUJŠE: so t.i. govorne motnje v smislu APHASIA- izguba govora.
Z ozirom na prizadetost centra za govor ločimo:
– motorno afazijo (A. MOTORICA)
– senzorično afazijo (A. SENZORIA)
– mešano senzorično- motorično afazijo
– parafazija
Ko pa gre za govorne motnje, ki nastanejo kot posledica okvare določenih dominantnih centrov v levi hemisferi, imamo prisotne tudi:
m. pisanja (AGRAPHIA);
m. branja (ALEXIA);
m. v prepoznavanju oz. nesposobnost prepoznavanja (AGNOSIA);
izguba smotrne dejavnosti (APRAXIA)- npr. v usta si vtakne cigareto, ne ve pa si je prižgati;
izguba sluha (ANACUSIS);
izguba glasu (APHONIA)-hripav glas je DISFONIČEN glas.
PERIFERNI ŽIVČNI SISTEM
Predstavljata ga dva sklopa:
-možganski živci
-spinalni živci : 8 cervikalnih, 5 sakralnih, 1 trtični, 5 lumbalnih, 12 torakalnih
MOŽGANSKI ŽIVCI
Jih je 12 parov in njih funkcija je izredno pomembna.Izhajajo iz določenih jeder možg. debla in gredo skozi odprtinice lobanje in preidejo na periferijo glave.
1.N.OLFACTORIUS ali vonjalni živec, ki prihaja iz vohalnega epitelija nosne sluznice.Večkrat je lahko okvarjen zaradi številnih toksičnih snovi (kemikalij) in lahko pride do stanja, ko človek ne voha (ANOSMIA) ali je ta funkcija samo zmanjšana (HYPOSMIA).
2.N.OPTICUS ali vidni živec, ki izhaja iz očesna mrežnice iz posebnega mesta (PAPILLA NERVI OPTICI), ki je papila vidnega živca, od tod gredo impulzi v notranjost lobanje; skozi njo in preko očesnega ozadja potekajo arterije, ki imajo določen kaliber in vene, ki so tudi normalno polnjene.
Sama papila poteka na bazi možganov iznad žleze, ki je dirigent endokrinega sistema, to je HIPOFIZA in v primeru adenoma (tumorja žleze) lahko pride do pritiska na strukturo, ki jo sestavljata levi in desni N.opticus,ki se združita v HIAZMAH in v tem primeru pride do izpada vidnega polja- pride do izpada temporalnega vidnega polja, to imen.
BITEMPORALNA HOMONIMNA HEMIANOPSIJA. Lahko pa se pri najrazličnejših okvarah zgodi,da pride do popolne izgube vida – AMOUROSIS.
Zmanjšanja ostrine vida imenujemo – AMBLIYOPIA.
MIOZA-izrazito ozka zenica, MIDRIAZA-razširjena zenica ANIZOKORIJA – neenakost zenic
3.N.OCULOMOTORIUS – gibalni živec za očesne mišice, ki izstopa iz možganskega debla in kakršenkoli proces na tem področju ga lahko okvari. Živec gibalno oskrbuje posebno zunanje očesne mišice (omogoči pomik očesnega zrkla navznoter – addukcija).
Istočasno oživčuje tudi mišico dvigalko zgornjih očesnih vek (M.LEVATOR PALPEBRAE SUPERIORIS) in če pride do njene okvare se veka povesi in oko se zapre.
4.N.TROCHLEARIS – živec za zgornjo poševno očesno mišico, ki kot čisti motorični živec oskrbuje zgornjo poševno očesno mišico in omogoča pogled navzdol in navzven.
5.N.TRIGEMINUS – trovejni živec,ki je najmočnejši od vseh možganskih živcev, ki ima najdaljše jedro, ki poteka iz 5. možg. živca v zgornji del medule spinalis in vsebuje motorična in senzibilna vlakna. Oživčuje sp čeljust.
Deli se v tri veje:
-v zgornjo (n.ophtalmicus ali očesni živec), ki senzibilno oživčuje čelo, solzne žleze, očesno veznico, očesni kot, sitko in dele nosu.
-v zgornječeljustni živec (n.maxillaris), ki oživčuje predvsem predele zgornje čeljusti, zgornje zobe, nebo in predele obrazne kože.
-in spodnječeljustni živec (n.mandibularis), ki oživčuje senzibilno in motorično žvekalne mišice, jezik, ustno dno kot tudi kožo spodnje čeljusti.
6.N.ABDUCENS – živec odmikalec, ki je motorični živec in oživčuje zunanjo ravno očesno mišico in omogoča abdukcijo očesnega zrkla – pogled navzven. Inervacija njega in 3.možg. živca je v ravnotežju in pri okvari enega od njiju pride do porušitve in pride do škiljenja (STRABISMUS).
Ker se pri tem človeku sliki ne lomita na istem mestu, ta vidi dve.
Škiljenje je lahko:
-DIVERGENS: če je poškodovan 3. in prevlada vloga 6. se potegne zrklo navzven
-CONVERGENS: če je poškodovan 6. in prevlada vloga 3. se potegne zrklo navznoter.
7.N.FACIALIS – obrazni živec (deli se na zgornjo in spodnjo vejo), ki oživčuje s številnimi vejami obrazne mišice, kožo uhljev in različne žleze v področju glave in ima tudi parasimpatična vlakna.
Vzroki za prizadetost tega živca so lahko različni:
-pri okvari centralne veje, ki je znotraj v samem osrednjem živčevju je prizadeta samo spodnja veja – PARESIS N.FACIALIS CENTRALIS ali centralna pareza facialisa.
-ko gre za razne težke možganske krvavitve, se lice na prizadeti strani napihuje, kot da bi kadil pipo- SINDROM KAJENJA PIPE,
-ko virus prizadene periferni del živca (v prepihu,spomladi,pozimi,..), preide virus skozi kostni kanal, ki se vname, ga stisne – pareza tkiva
(PARESIS N.FACIALIS PERIPHERIA), pri tej okvari je poleg spodnje veje prizadeta tudi zgornja veja; bolnik na prizadeti strani ne zapre očesa in se le-to pogosto vname- konjunktivitis, zato moramo oko preko noči zalepit.
Poleg tega tudi ne povesi čela -Bellova paraliza in povešen ima ustni kot. Bellov fenomen > bolnik tišči oči s silo skupaj, na prizadeti strani ne vidimo trepalnic, vidimo beločnico.
8.N.STATOACUSTICUS – slušni in ravnotežni živec, je čisti senzibilni živec, ki prevaja občutke sluha in signale iz ravnotežnega organa.
HYPACUSIS-oslabljen sluh, ANACUSIS-popolna izguba sluha
9.N.GLOSSOPHARYNGEUS – živec za jezik in žrelo, je motorični, senzibilni in parasimpatični živec, ki oživčuje jezik, žrelno mišičje, bobnično votlino, sluznico zadnjega dela žrela in obušesno žlezo.
DISFAGIJA – otežkočeno požiranje
APHAGIA – odsotnost požiranja
10.N.VAGUS – živec za pljuča in drobovje, ki vsebuje motorične, senzorične in parasimpatične niti, se razteza od grla do želodca in prebavil in v svojem poteku oživčuje mnoge mišice (v žrelu,grlu,požiralniku) kot tudi gladko mišičje dihal in prebavil, žleze in žlezne organe, posebno v trebušni votlini ter sluhovod. Zaradi zloma tilnika nastopi smrt, saj pride do vkleščanja n. vagusa, nastopi apneja.
11.N.ACCESSORIUS – dodatni živec, je čisti motorični živec, ki oživčuje mišico obračalko glave ter trapezasto mišico na obeh straneh hrbtenice in dviguje ramena.
12.N.HYPOGLOSSUS – živec za jezično mišičje, ki oživčuje podjezične mišice.Vzroki okvare različni, težave pri govoru in požiranju.
MOŽGANSKI TUMORJI
Tumor je v bistvu nekontrolirana, podivjana rast celic določenega tkiva, katerih delitev je nekontrolirana, zaradi česar takšno stanje povzroča hiperprodukcijo tkiva.
Ločimo dve vrsti tumorjev:
1. -maligne ali karcinomske oz. neoplastični in so rakasti
Za maligne so značilni trije načini rasti:
-ekspanzivna rast, pri čemer se celice nekontrolirano neprestano delijo na licu mesta
-infiltrativna rast, pri čemer rastejo celice tako, da maligno tkivo daje podaljške v sosednje zdravo tkivo – kot korenine dreves
-destruktivna rast, kjer tumor uničuje strukture okrog sebe.
Z ozirom na obdobje preživetja od prvih ugotovljenih znakov nekega tumorja, ločimo 4 stadije malignega tumorja:
1.STADIJ: BENIGNI– doba preživetja je 5 let (astrocitom, ependimom, papilom pleksusa, nevrinom, meningeom..) – teratom
2.STADIJ: SEMIBENIGNI (delno benigni) – doba preživetja je od 3-5 let (astrocitom II, oligodendrogliom),
3.STADIJ: SEMIMALIGNI (delno maligen) – doba preživetja je od 2-3 leta (anaplastični astrocitomIII, geminom, nevrofibrosarkom).
4.STADIJ: MALIGNI – doba preživetja je od 6-15 mes. (glioblastom, meduloblastom (pri otrocih), primarni maligni limfom).
KLINIČNA SLIKA TUMORJA
Vsak tumor ima svojo značilno kl. sliko. Vsak pa daje dve vrsti znakov:
-splošne znake (to so znaki zvišanega IKP ,glavobol, bruhanje – v loku, zastojna papila – dvignjena nad nivo mrežnice; psihične spremembe – osebnostne, miselna upočasnjenost, psihomotorna upočasnjenost, pešanje spomina, epileptični napadi, če se pojavijo prvič med 30-50 letom je to 100% znak za tumor v možganih).
-žariščni simptomi (so odvisni o lokacije tumorja; to so razne pareze, motnje govora).
DIAGNOSTIKA TUMORJEV
Diagnoza se postavi na osnovi:
-klinične slike
-CT, CT z kontrastom
-MR, MR s kontrastom
-angiografija
-CAG
TERAPIJA
Operativna odstranitev tumorja, to mora biti čimprej, če ne se napravi
PALIATIVNA RESEKCIJA = tumor + zdravo tkivo
PALIATIVNA KRANIOTOMIJA: odstrani se kost, da lahko tumor raste naprej, vstavi se VALVULA OZ. OBVOZNICA, ČE TUMOR POVZROČI MOTNJO V PRETOKU LIKVORJA;
-kemoterapija
-aktivna terapija
-obsevalna terapija
2. -benigni,ki rastejo počasi in ne metastazirajo.
GLAVOBOL-CEPHALEA
Je eden izmed najpogostejših simtomov v nevrologiji, je problem, ki ga v nevrološko ambulanto prenaša vsak 4 pacient. Je vodilni ali spremljajoči simptom številnih bolezni ter je neredko diagnostični, terapevtski in tudi socialni problem.
Občutljivi deli na bolečino so:
koža
mišice
periost
večje arterije
venski sinusi
trda možganska ovojnica na lobanjskem dnu
živci s senzibilnim nitjem (V, IX, X ter prve tri vratne korenine).
neobčutljivi deli so: možgani, ependim in horioidni pletež.
Danes poznamo različne kvalifikacije glavobolov in sicer po etioloških vidikih, po fenomenologiji ter po lokalizaciji bolečin.
Mednarodna zveza za glavobol je predlagala klasifikacijo v 13 skupin
MIGRENA
Je periodično, recidivantno, pogosto enostransko javljanje glavobola, pri katerem sta izražena navzeja in bruhanje.
Lahko se pojavi že v otroški dobi, najpogosteje pa v zreli življenjski dobi, najpogosteje pri ženskah kot pri moških (4:1).
Klinična slika:
Bolečina, ki se pojavi je lokalizirana na obeh straneh, temporalno, pulzarijoča, pojavi se fotosenzibilnost (ne prenaša svetlobnih in akustičnih dražljajev), povzroči se navzeja in kasneje smrt, bolnik zaspi po napadu, ki traja največ 72ur (če traja več kot 72 ur – MIGRENSKI STATUS), se bolečina umiri, a bolnik se počuti utrujenega. Pri napadu se mora bolnik čimprej ulečt, v sobi naj bo tema, mir, damo mu led na glavo in pa terapijo.
Če pacient vzame terapijo, ko ima avro, se lahko napad skrajša.
Delitev migren na:
-migrena brez avre je najpogostejša in prisotna je tipična kl. slika,
-migrena z auro je tista oblika, pri kateri so prisotni pred samim napadom določeni žariščni znaki pred samim napadom.
Diagnostika:
-klinična slika
-EEG
-transkranialni dopler(TCD)
-MR angiografija
Terapija:je lahko farmakološka (z določenimi zdravili) in nefarmakološka.
TENZIJSKI GLAVOBOL
Gre za glavobol v obliki stezanja ali pritiska, ki je sprva epizodičen in povezan s stresom pozneje pa preide v kronično obliko in se pojavlja skoraj vsak dan. Vzroki: perikranialne mišične motnje, psihični faktorji, emocionalni dejavniki.
Bolečina je lahko topa in trajna, spreminja intenzivnost. Bolnik jo opisuje predvsem kot stezajočo bolečino v zatilju in čelnem predelu. Včasih jo lokalizira na vrhu temen in opisuje pritisk, ki bo raznesel glavo. Poteka brez nevroloških izpadov. Večkrat je prisotna lažja fotofobija.
GLAVOBOL V RAFALIH-HORTONOV GLAVOBOL
Glavobol v rafalih se javlja kot intenziven, kratkotrajen glavobol v obliki hemikranije vedno na isti strani, tipično nekajkrat na dan, traja 25-20 min., lahko se ponavlja nekaj tednov.
Provokativna faktorja sta nikotin in uživanje alkohola.
Se pojavlja občasno, pogosteje pri moških, kot pri ženskah, ponoči-ga zbudi iznenada dosežejo maksimum v 20 min. in izvenijo po uri ali dveh, lokaliziran v sencih in pojavlja se periodično. Na tisti strani, kjer se pojavi je prisotna tudi rdečina veznice, nabrekla nosna sluznica in solzenje ter bruhanje, Hornerjev sindrom, ki je sestavljen iz ptoza (povešena očesna veka), miosa (zožena očesna veznica), endophtalmosa (odsotnost znojenja).
TERAPIJA GLAVOBOLA:
acetilsalicilna terepija (Aspirin),
metoclopramid (Reglan),
domperodon (Tametil),
ibuprofen (Brufen)
naproxen sodium (Naprosyn)
sodium dielofenac (Naklofen)
paracetamol (Lekadol)
PREVENTIVA NAPADOV
propramolol
metoprorol (Bloxan)
kalcijevi antagonisti
naproxen