Novorojenček in oskrba na domu – patronažno varstvo

S pojmom novorojenec označujemo obdobje otrokovega življenja od rojstva do končanega 4. tedna
(28 dni). Za to obdobje je značilna velika odvisnost otroka od strokovne nege.

V intrauterinem obdobju živi plod v mirnem okolju. Stalno in ritmično se ponavljajo zvoki bitja srca, aortne pulzacije in
peristaltike. Po rojstvu je postavljen v svet hrupa, svetlobe, suhega okolja, hladu in stalnih dotikov
(previjanje, kopanje, hranjenje). Navaditi se mora še na bolj neprijetne občutke, kot so lakota, žeja,
bolečina, vročina, mraz, glasnost, neprijetni položaj telesa…Popolnoma nov je tudi način dihanja in
prehranjevanja. Novorojenec je relativno nepripravljen za samostojno življenje. Vendar hitro raste, se
razvija, osvaja nove spretnosti in do končanega prvega leta doseže veliko sprememb v svojem
razvoju. Za življenje in zdravje otroka je najnevarnejših prvih 7 – 10 dni življenja, ko se otrok prilagaja
na ekstrauterino življenje (1).

Po prihodu domov mati v domačem okolju nadaljuje z nego in skrbjo za
otroka. PMS je prva, ki vstopi v družino in, če zna dovolj pozorno opazovati dogajanje, lahko
marsikatero težavo prepozna že čisto na začetku, ko je družina še odprta za pomoč in pripravljena
vnesti spremembe. S pojmom dojenček označujemo v otrokovem življenju čas od končanega prvega
meseca do končanega dvanajstega meseca. To je torej prvo leto, ko se razvije otrok iz bitja skoraj
nesposobnega za kakršnokoli zavestno aktivnost v otroka, ki zavestno komunicira s svojim okoljem,
samostojno spreminja svoj položaj (1). V tako burnem obdobju rasti in razvoja bi lahko razni škodljivi
dejavniki iz okolja porušili normalno pot razvoja. Zdravstvena nega kot stalno prisotna dejavnost ima
pomembne naloge pri zagotavljanju in pospeševanju normalne rasti in razvoja. Poleg tega pa pomaga
pri odkrivanju in odpravljanju škodljivih vplivov fizičnega, psihičnega in socialnega okolja (1,2).

NAMEN
Namen seminarske naloge je s pomočjo pregleda literature približati novorojenčka in zdravstveno
vzgojno delo patronažne medicinske sestre pri oskrbi novorojenčka na domu. Cilj seminarske naloge
je spoznati oskrbo novorojenčka s strani patronažne medicinske sestre na domu novorojenčka.

Oskrba novorojenčka na domu
Ob prihodu matere in novorojenčka domov je obveščena tudi patronažna medicinska sestra, ki ju obišče v dnevu ali dveh (4).
Patronažna služba vodi patronažni karton celotne družine in njenih varovancev, zraven tega pa še
pridobi podatke za statistične raziskave. Poudarek je na negi in oskrbi otroka. Patronažna medicinska
sestra izvaja preglede po izdelanem planu in na točno določenem terenu. Po 24‐48 urah od prihoda
otročnice iz porodnišnice, mora preveriti kako poteka razvoj novorojenčka, v naslednjih dneh pa
poskrbeti, da je vzpostavljen dober odnos med otrokom in starši (vzpostavljeno dojenje,
zagotavljanje primerne teže, sposobnost staršev za samostojno nego itd.)(2).

Po prihodu domov mati v domačem okolju nadaljuje z nego in skrbjo za otroka. PMS je prva, ki vstopi
v družino in, če zna dovolj pozorno opazovati dogajanje, lahko marsikatero težavo prepozna že čisto
na začetku, ko je družina še odprta za pomoč in pripravljena vnesti spremembe.

Obiski na domu so potrebni najmanj ob vsaki bistveni spremembi, ki se dogaja ob otrokovem razvoju
(način prehrane, mejniki psihičnega oziroma fizičnega razvoja otroka). Cilj obravnave je zdrav psihofizičen razvoj novorojenčka in dojenčka (2).

V okviru nalog se mora patronažna medicinska sestra pravilno strokovno pripraviti, izvesti vse potrebne preglede, voditi evidenco o otroku in njegovi družini, načrtovati in izvesti morebitne intervencije, ter vrednotiti opravljeno delo (3).

Splošne naloge pri novorojenčku:
 strokovna priprava na terensko delo (družinski omot z dokumentacijskimi obrazci,
pripomočki za nego novorojenčka, pisna zdravstveno vzgojna navodila);
 anamneza novorojenčka in njegove družine
 načrtovanje in izvajanje negovalnih intervencij za novorojenčka in njegovo družino
 dokumentiranje in vrednotenje opravljenega dela;
Specifične naloge pri novorojenčku:
 Fizični pregled novorojenčka (glava, fontanela, beločnica, ustna votlina, ustnice, koža, prsni
koš, spolovilo, roke, noge, prsti, nohti, izločki),
 nega novorojenčka (umivanje, oblačenje, previjanje, prehrana), nega popkovne rane, pomoč
pri dojenju, ureditev ležišča, zdravstveno vzgojno delo z družino,
 kopanje novorojenčka na zadnjem obisku v 4. tednu starosti,
 zdravstveno vzgojno delo v smislu ohranitve in krepitve zdravja ter preprečevanja bolezni pri
novorojebčku (3).

Naslednji obisk, kot tudi vse nadaljnje obiske si patronažna medicinska sestra planira sama, glede
na stanje in starost novorojenčka in potrebe matere. Vsekakor pa v prvem tednu po odpustu
novorojenčka iz porodnišnice pogosteje, najmanj vsak drugi dan. Kasneje so lahko presledki med obiski tudi daljši.

Dojenje novorojenčka
Patronažna medicinska sestra na domu tudi svetuje ob morebitnih težavah pri dojenju.Že pred
porodom moramo nosečnico psihično pripraviti na to, da bo otroka dojila. Novorojenček se v
materinem naročju, ko sesa, počuti varnega in to pogosto vpliva na njegovo čustveno stanje, saj
zaznava toploto materinega telesa, njen objem in sliši bitje njenega srca. Tako se hitro pomiri, mati
pa ob tem tesnem sožitju občuti, da je otrok še vedno del njene biti. Za uspešen začetek dojenja je
zelo pomembno prvo dojenje. Takoj po rojstvu otroka položijo na materine prsi, ta bradavico najprej
nekajkrat oblizne, nato jo zagrabi in sesa. To prvo sesanje je močna vzpodbuda za izločanje mleka.

Nato novorojenčka pregledajo in uredijo, 20‐30 minut po rojstvu pa je pravi čas za prvo pravo
dojenje, saj je sesalni refleks takrat najmočnejši (4).
Otrok izprazni dojko tako, da zgrabi bradavični kolobar‐ areolo in se nanj prisesa ter naredi vakuum.

Prsno bradavico vsesa globoko v usta, od spodaj jo objame s korenom jezika, od zgoraj pa s trdim
nebom. Vrh bradavice je pritisnjen ob trdo nebo in tako zaščiten pred polno silo podtlaka, ki nastaja
ob korenu jezika. Tako pridejo otrokove ustnice do roba areole, dlesni pa stisnejo zbirne cevke in
iztisnejo mleko v usta. Pri takem pravilnem dojenju otrok obenem ne sesa zraka, ki bi mu lahko napel
trebuh in mu povzročil bolečine (4).

Dober sesalni refleks je eden najpomembnejših pogojev za uspešno dojenje. Če novorojenec dobro sesa, lahko pije tudi na dojki, ki ima slabo razvite, ploske ali celo udrte bradavice, seveda če so le‐te vzdražljive. Izrednega pomena je tudi telesno in duševno stanje. Sproščenost ugodno vpliva na izločanje mleka, medtem ko napetost in strah lahko zmanjšata njegovo količino (4).

Materina čustva, njeno psihološko stanje in dražljaji vplivajo na izločanje mleka, ker obvladujejo hipotalamus, ki nadzoruje delovanje hipofize, ta pa sprošča hormon, ki povzroči, da mlečna žleza izloča mleko. Včasih je dovolj, da mati sliši jok otroka ali nanj le pomisli, pa se ji že začne cediti mleko (4).

Prve dni po porodu izloča dojka mlezivo ali kolostrum, ki se kmalu (v tretjem tednu) spremeni prek mladega v zrelo mleko. Kolostrum ima 5‐6% beljakovin, veliko protiteles bolezni, ki jih je prebolela mati, in dosti vitamina A in C. kolostrum je zelo gost in že majhne količine, ki jih popije otrok v prvih dneh, zadoščajo za njegove potrebe (4).

Prednosti dojenja
 Materino mleko je najbolj prilagojeno otrokovim potrebam
 Dojeni otroci so bolj odporni proti infekcijam in virozam (v mlezivu je tudi naravna laktoza, ki
pomaga uravnavati raven sladkorja v otrokovi krvi)
 Zaščita pred nekaterimi okužbami (žensko mleko vsebuje protitelesa, ki delno preidejo v
otrokovo kri, delno pa ostanejo v njegovem črevesju‐ tako novorojenčka varujejo pred
nekaterimi nevarnimi virusi (npr. povzročitelj otroške paralize), nekaterimi bakterijami (npr.
E. coli), ki lahko povzročajo nevarno drisko ali celo vnetje možganske opne)
 Zaščita pred alergijami (žensko mleko vsebuje posebno vrsto protiteles, ki se vežejo z
alergeni v hrani‐ ta zaščita traja samo dokler se otrok doji)
 Manjši odstotek vnetja ušes, bruhanja, bolezni dihalnih poti, nekaterih vrst kroničnih obolenj jeter…
 Redkejša slabokrvnost in rahitis
 Redkejša zaprtost in krči zaradi pomanjkanja kalcija in magnezija
 Materino mleko je najlažje prebavljivo
 Sesanje pri prsih spodbuja razvoj obraznih mišic in čeljusti, kar pripomore k boljši in lepši rasti zob
 Dojenje daje pomembne duševne koristi, pomirja (tesen telesni stik z materjo, otrok čuti bitje
njenega srca, dihanje, toploto; občutek varnosti)
 Praktična plat: vedno pripravljeno, ravno prav toplo, ravno prava količina, sterilno
 Dojenje pospešuje involucijo maternice (maternica se hitreje skrči na normalno velikost) in
pomaga materi porabiti morebitno odvečno telesno težo, ki jo je dobila med nosečnostjo, znižuje izpostavljenost nevarnosti raka na prsih in rodilih, materinski instinkt po zaslugi hormona prolaktina

Prehranjevanje novorojenčka
Novorojenec ima razvite reflekse (iskalni, sesalni, požiralni), ki mu omogočajo hranjenje. Potreba po hrani je prisotna takoj po rojstvu. Poleg hrane potrebuje novorojenec še dodatne obroke tekočine. Brez hrane težko vzdrži več kot štiri ure, torej obstaja potreba po hranjenju tudi ponoči.
Rezerve hranljivih snovi so namreč majhne, porabijo se v nekaj urah in tedaj lahko pride do hipoglikemije in občutka lakote.

Relativno majhna prostornina želodca, določa količino popitega mleka pri enem obroku. V 1. tednu življenja, lahko prejme otrok do 30ml mleka na obrok, v drugem okoli 70ml, v tretjem 100ml in v 4. tednu 120ml. prebava materinega mleka traja 2 do 2,5 uri, torej je tudi potreba po 2,5 do 3 urnih intervalih med posameznimi obroki.

HRANJENJA
Prvi dnevi po rojstvu
Novorojenček lahko v prvih dneh zahteva hranjenje tudi 15‐krat dnevno ob katerikoli uri dneva in
noči. Še posebno v prvih dneh je treba kar najbolj zadovoljiti njegovim potrebam, saj otrok v
prvem mleku‐ mlezivu, dobi največ protiteles, ki ga ščitijo pred različnimi možnimi boleznimi,
med otrokom in materjo pa se predvsem skozi proces dojenja vzpostavlja življenjska vez (4).

Vsi otroci prve dni po rojstvu izgubljajo telesno težo, čeprav jih matere pogosto dojijo. Normalna je izguba do 10% porodne teže, vendar vsi otroci ne izgubljajo enako. Tisti z večjo porodno težo najpogosteje izgubijo nekaj več kot njihovi lažji vrstniki. Tretji dan po porodu začne teža rahlo naraščati in nato pri zdravem otroku vztrajno raste.

Hranjenje doma
Prve dni doma otrok še vedno neprestano zahteva hrano, nato si počasi vsak dan bolj izoblikuje
svoj urnik hranjenja, ki je približno na vsaki 2‐4 ure.

Kdaj je otrok sit
 Otrok je sit, ko zaspi na prsih mu bradavica zdrsne iz ust, in ko ima trebušček izbočen,
 od 4. dneva dalje zmoči 6‐8 pleničk dnevno.
 Lačen je, ko je nemiren, joka, sesa prst, daje pest v usta,odpira in zapira usta v prazno,
kakor da bi sesal mleko,
 hlastno pije, ko mu ponudimo stekleničko s čajem ali prekuhano vodo.
Novorojenček ne bo popolnoma nič obziren do svoje mame; takoj ji bo dal vedeti, če ga morda ni
dovolj nahranila. Pristavimo ga k prsim kadarkoli to želi.
Trajanje posameznega obroka
Število obrokov, razmaki med njimi in trajanje posameznega dojenja so odvisni od otrokovih
potreb in tudi značaja. Obrok lahko traja 10 minut ali eno uro (4).

Teoretično bi bilo dovolj že 10 minut hranjenja, vendar moramo upoštevati tudi nekatere
okoliščine:
 Nedonošeni otroci in tisti z nizko porodno težo so pri hranjenju počasnejši,
 prve dni se tvorba mleka še ne prilagodi principu ponudbe in povpraševanja, zato se
lahko zgodi, da otrok potrebuje nekaj več mleka, kot ga ima otročnica na voljo, zato v
takem primeru obrok traja dlje in novorojenček bo lahko popolnoma izpraznil obe dojki.

Izjemno pomembno je, da dojenja ne skrajšujemo na silo. Mleko se med samim dojenjem
spreminja‐ na začetku je bolj vodeno in poteši otrokovo žejo, ni pa dovolj hranljivo.

Hranljivost mleka se iz minute v minuto povečuje in šele ko je otrok odžejan, začne piti mleko, ki je bogato z
maščobami in zato bolj kalorično (4).

[wp_ad_camp_1]

Pravilno pristavljanje otroka za dojenje
Pravilen položaj in pravilno pristavljanje sta temelja dojenja. Ko mati in otrok to obvladata,
dojenje postane prijeten dogodek, brez bolečin in slabe volje (4).

Otročnica si mora najprej zagotoviti udobje
 Doma si poišče primeren kotiček za dojenje
 podpre si hrbet in roke,
 udobno mora biti obema, materi in otroku (ne sme biti nenormalno skrčen ali zvit,
ohraniti mora položaj, pri katerem glavica ni preveč nagnjena nazaj ali potisnjena naprej).

Sprožimo iskalni refleks

Ko otrok udobno leži v materinem naročju ali na postelji, mora glavico obrniti proti dojki. To mati
doseže tako, da ga narahlo poboža po notranjem licu, ko se obrne, pa mu ponudi bradavico. Če ne takoj odpre ust, ga lahko narahlo z bradavico podrgne po ustnicah (4).

Sesanje
Otrok pravilno zagrabi bradavico takrat, ko poleg same bradavice v usta vzame tudi večji del
bradavičnega kolobarja (v bradavičnem kolobarju se nahajajo mlečni vodi, skozi katere ob pritisku priteka mleko). Paziti je treba, da dojka otroka ne ovira pri dihanju (4).

Podiranje kupčka
Otročnica si tetra plenico položi na ramo, otroka prisloni na ramo ter ga boža po hrbtu od spodaj
navzgor (4).

Mlečne formule
Mlečne formule so industrijsko pripravljeni nadomestki materinega mleka, ki poskušajo slediti
sestavi ženskega mleka glede vsebnosti hranil, vendar ne vsebujejo pomembnih zaščitnih
faktorjev, ki so le v ženskem mleku. Mlečne formule so življenjsko nujne za otroke, ki ne morejo
biti hranjeni z ženskim mlekom. Čeprav proizvodnjo mlečnih formul stalno izboljšujejo, še vedno
ne morejo kemično učinkovito posnemati ali nadomestiti materinega mleka.

Mlečne formule vsebujejo enake kategorije hranil kot žensko mleko (beljakovine, maščobe, ogljikove hidrate,
vitamine in minerale), vendar se od ženskega mleka še vedno pomembno razlikujejo. Mlečne
formule namreč ne vsebujejo bioaktivnih sestavin (npr. rastnih faktorjev, hormonov, živih celic
(limfocitov T in B, makrofagov), imunoglobulinov(sekretornih IgA, IgM) ter encimov)(4).

Nega popka
Popkovnica je življenjsko pomembna vez med posteljico in plodom v maternici, saj plod po njej
prejema s kisikom bogato kri in hranilne snovi od matere. Po rojstvu, ko se novorojenček rodi se začne hraniti in skrbeti za izločanje zato popkovnica ni več potrebna. Po porodu se popkovnico prereže in pri tem je potrebno upoštevati sterilne ukrepe in strokovna priporočila, ki so potrebna za ta poseg. Praviloma med 5. In 14. Dnem popkovni krn odpade, nastala rana popka se zaceli. Ležišče
popka je idealno gojišče za patogene bakterije, zaradi katerih lahko pride do zapletov pri celjenju.
Popkovnega krna se ne sme predčasno odtrgati, odpasti mora sam (5).

Nega popka
Popek negujemo s sterilnimi tamponi in sterilno tekočino, ki ni enotno določena, prav tako ni
določeno kdaj, kako, kolikokrat popek negujemo pomembno je da ga vedno osušimo. Popka ne
pokrivamo, če se celi primarno brez zapletov. Pozorni smo, na morebitna odstopanja, ki so lahko
granulom popka, krvavitve, okužbe, izcedek, popkovna kila, itd. Negi popka moramo posvetiti prav
posebno pozornost, saj je mesto, skozi katero lahko infekt vdre v krvni obtok prav otrokov popek. V času celjenja popka novorojenčka ne kopamo (6).

Zlatenica novorojenčka
Je klinično stanje pri novorojenčku ko je tako povišana koncentracija serumskega bilirubina, da
povzroči rumeno obarvanje kože, sluznic in beločnic. Je pogost pojav, pri katerem pa se redko
pojavijo zapleti, zato je pomembno, da poznamo dejavnike, s pomočjo katerih prepoznamo
novorojenčke, ki potrebujejo takojšnjo pomoč in oskrbo (7).

Rumeni novorojenčki, so pogosto zelo zaspani in pogosto se zgodi, da se za obroke hranjena ne
zbudijo sami, med obroki pa lahko zaspijo. Pijejo slabše in počasi, na okolico se odzivajo slabo ter po
navadi se tudi manj gibajo in plitveje dihajo. Lahko je prisotno izločaje temnejšega blata, ki je v
nekaterih primerih lahko tudi zelene barve, prav zaradi povišanega bilirubina. Urina je manj in je temnejše barve (7).

Patronažna medicinska sestra novorojenčka napoti k zdravniku, ko:
 je otrok zelo rumen ali zeleno rumen,
 je zaspan,
 ne pridobiva na teži,
 odvaja svetlo(belo) blato,
 če so prisotni poleg zlatenice še kakršni koli drugi bolezenski znaki,
 če je otrok nenadoma postal rumen
Svetovanje patronažne medicinske sestre za nego novorojenčka z zlatenico:
 Bivanje v svetlem, zračnem prostoru.
 Posteljica naj bo postavljena ob oknu in izpostavljena sončni svetlobi.
 V lepem, toplem in sončnem vremenu svetujemo kratkotrajne » sončne kopeli ».
 Opazovanje kože, beločnic in vidnih sluznic in s tem kontrola ali se obarvanost zmanjšuje,
narašča ali ostaja enaka.

Zaradi zgodnega odpuščanja iz porodnišnic, se patronažne medicinske sestre, pogosteje srečujejo z
novorojenčki z zlatenico in zato so bolj pozorne pri oskrbi in primerno ukrepajo ob poslabšanju stanja

Zaključek
Pri pisanju seminarske naloge, smo prišle da zaključka, da ima patronažna medicinska sestra ključen
pomen pri oskrbi novorojenčka v domačem okolju, ter pomembno vlogo pri poučevanju matere in
ostalih družinskih članov o novem družinskem članu. Zdravstvena nega novorojenčka je ena izmed
najstarejših oblik patronažne dejavnosti v družinah. Vključuje novorojenčka in otročnico, ki ju
obravnavamo skupaj, kot par.

Od patronažne medicinske sestre se zahteva veliko strokovnega znanja in zato se mora nenehno
strokovno izobraževati, ter mora pridobljena znanja upoštevati pri svojem delu.

Patronažna medicinska sestra ima s svojim delom zelo velik vpliv na zdravje in življenje ljudi, s tem pa hkrati
prevzema tudi zelo veliko odgovornost.

LITERATURA
1. Hoyer S. Zdravstvena nega otroka. Tehniška založba Slovenije. Ljubljana, 1994.
2. Pajtler J. Vloga patronažne medicinske sestre pri razvoju otroka. Diplomsko delo. Maribor:
Visoka zdravstvena šola, 2002.
3. Šušteršič O…(et.al): Patronažno varstvo in patronažna zdravstvena nega – nadgradnja in
prilagajanje novim izivom. Utrip, št. 01, 2007: 23 – 28.
4. Felc Z. O dojenju: odgovor na pogosta vprašanja. Društvo Mohorjeva družba. Celjska Mohorjeva
družba, 2008.
5. Gubanc A, Testen K. Zdravstvena nega in oskrba popka. V: Bratanič B (ur.). Zdravstvena oskrba
novorojenčkov na domu: prispevki in delovni zvezek. 4. dopolnjena izdaja. Ljubljana, februar 2006.
Ljubljana: Klinični center Ljubljana, SPS Pediatrična klinika, Služba za neonatologijo, 2006: 31‐3.
6. Likar R. Analiza patronažne zdravstvene nege nosečnice, otročnice in novorojenčka za
obdobje 1998‐2003. Diplomsko delo. Maribor: Visoka zdravstvena šola, 2005
7. Brložnik M. Patronažna medicinska sestra in zlateničen novorojenček. V: Bratanič B (ur.),
Felc Z (ur.), Ilijaš Trofenik A (ur.). Zlatenica v neonatalnem in otroškem obdobju ‐
Zbornik predavanj Simpozija z učno delavnico z mednarodno udeležbo Na stičiščih
neonatologije; Laško, 13.‐14. September 2002. Celje: Splošna bolnišnica; 2002. p.71‐4.
8. Kramer LI. Advancement of dermal icterus in the jaundiced newborn. Am J Dis Child
1969; 118: 454‐8.
9. Hoyer S. Uspešno dojenje za dobro zdravje otrok in mater . Ljubljana : Narodna in
univerzitetna knjižnica , 2006.
10. Hoyer S. Uspešno dojenje za dobro zdravje otrok in mater . Ljubljana : Narodna in
univerzitetna knjižnica , 2006.
11. Gartner LM, Herschel M. Jaundice and Breastfeeding. Pediatr Clin North Am 2001;
48(2): 389‐99.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja