Področja otorinolaringologije = Uho, nos in obnosne votline, usta in žrelo , grlo, vrat, sapnik in požiralnik.
Uho delimo na:
– Zunanje uho: uhelj, zunanji sluhovod
– Srednje uho: bobnična votlina, evstahijeva tuba, pnevmatični sistem temporalne kosti
– Notranje uho: zgrajeno iz votlinic in kanalčkov
Zunanje uho (auris externa): sestavljata uhelj in zunanji sluhovod, razvije v 20. embrio tednu iz prve škržne brazde, zunanji sluhovod dolg 3,5cm s premerom do 1cm, obliko uhlju daje hrustanec prekrit s kožo, na vhodu v sluhovod so dlačice, lojnice, mastilke izločajo ušesno maslo (cerumen: holesterinski estri, cefalin, pigment, voda)
Srednje uho: se razvije iz prvega škržnega žepa, koščice pa iz prvega in drugega škržnega loka, sestavlja ga bobnična votlina, evstahijeva tuba, antrum in preostale celice pnevmatičnega sistema temporalne kosti. Bobnična votlina(cavum tympani) je prekrita s sluznico (enoslojni ploščati epitelij). Meja med bobnično votlino in zunanjim ušesom je bobnič (membrana tympani).
Slušne koščice (ossicula auditus):
– povezujejo bobnič z notranjim ušesom
– kladivce(maleus), nakovalce(inkus), stremence(stapes) ročaj kladivca je vrasel v bobnič
Mišici srednjega ušesa = m.stapedius, m. tenzor tympani. Mišici tvorita zaščitni mehanizem pred močnimi zvočnimi dražljaji, da ne pride do okvare notranjega ušesa.
Eustahijeva tuba (tuba pharyngotympanica):
– povezuje bobnično votlino in žrelo (3.5cm)
– sestavljata jo koščeni in hrustančni del
– koščeni del izhaja iz prednje stene bobnične votline in je odprt
– odpiralka tube je mišica napenjalka mehkega neba
– tuba je prekrita v kostnem delu z enoskladnim prizmatičnim epitelijem z migetalkami v hrustančnem pa z večskladnim visokoprizmatičnim ep. zz migetalkami
Pnevmatični sistem senčnice:
– v senčnici je sistem votlin, ki so med seboj povezane – do kraja je razvit pri 14 letih
– stopnja pnevmatizacije in velikost različna pri različnih ljudeh
– na stopnjo pnevmatizacije vplivajo predvsem vnetja srednje ušesa v otroški dobi
– pnevmatične celice prekriva sluznica enoskladnega izoprizmatičnega epitelija
Notranje uho: koščeni in kožasti labirint:
– kožasti labirint se prične razvijati v 4. embrionalnem tednu iz ektoderma in razvoj se konča v 25. tednu
– koščeni labirint se razvije iz mezenhimalnega tkiva
– vestibularni in kohlearni del, notranje uho leži v piramidi med bobnično votlino in notranjim sluhovodom
Notranje uho: v sredini labirinta je preddvor, spredaj je polžek, zadaj polkrožni kanali.
Kožasti labirint je izpolnjen z endolimfo, prostor med kožastim labirintom in koščenim labirintom je izpolnjen s perilimfo. V kožastem labirintu je čutilo za sluh in ravnotežje. V sprednjo steno preddvora se odpira polžek v zadnjo pa 5 odprtin polkrožnih kanalčkov. Vestibulum ima dve vdolbinici, spredaj za vrečko in zadaj za mešiček.
FAZE SLUŠNEGA PROCESA:
– Mehanično prevajanje zvočnih dražljajev iz okolja do notranjega ušesa
– V čutnicah Cortijevega organa se mehanična energija spreminja v energijo živčnega vzburjenja (bioelektrična)
– Bioelektrični dražljaji se prevajajo po slušnem živcu do centra za sluh v možganski skorji temporalnega režnja
– Zavestna obdelava zvočnega dražljaja
TEMELJI FIZIOLOGIJE RAVNOTEŽJA:
Ravnotežje je nasledek skladnega delovanja ravnotežnega aparata, vida in globoke senzibilitete. Iz čutnic ravnotežnega aparata izvirajo bioelektrični dražljaji, ki po živcu in vestibularnih jedrih prehajajo na motorična jedra mišic trupa, udov in oči. Tako se uravnava tonus mišičja, ki omogoča ohranitev ravnotežja.
Pri linearnih pospeških se zdražijo čutnice v makulah, pri spreminjanju gibalnega stanja pa čutnice v ampulah polkrožnih kanalov.
Pri draženju otolitskega aparata je subjektivni občutek negotovosti pri draženju polkrožnih kanalov pa človek občuti vrtoglavico. Subjektivni občutek vrtoglavice lahko spremlja še slabost in objektivno znamenje nystagmus, to je ritmično gibanje zrkel v eni ravnini.
RAZVOJNE NEPRAVILNOSTI UHLJA:
– Štrleči uhelj, nenormalno velik uhelj, nenormalno majhen uhelj, ušesni priveski, spuščeni uhelj, prirojena ušesna fistula
MEHANIČNE POŠKODBE UHLJA:
Odrgnine, raztrganine, zmečkanine, delna ali popolna amputacija, vbodnine. Hematom uhlja (izliv krvi v prostor med hrustancem in pohrustančnico)
TERMIČNE POŠKODBE UHLJA:
Opekline uhlja (epidermalne, dermalne in subdermalne), omrzline uhlja.
VNETJA KOŽE UHLJA:
Navadno vnetje kože uhlja (dermatitis auriculae simplex), Ekcem kože uhlja (eccema auriculae) senzibilizacija kože na določene snovi (rdečina, mehurčki).
Zdravljenje: Odstraniti agens, kortikosteroidi, če je pristen še mikroben infekt tudi antibiotiki.
Vnetja so: Gnojni dermatitis, Navadni herpes uhlja, Pasovec, Vnetje uheljne pohrustančnice..
TUMORJI UHLJA: Benigni (fibromi, lipomi, ateromi, hemangiomi) in Maligni (karcinom najpogosteje bazocelularni, melanom.. )
BOLEZNI ZUNANJEGA SLUHOVODA:
Razvojne nepravilnosti (atrezija, stenoza), Poškodbe (raztrganine kože je potrebno oskrbeti in preprečiti infekcijo ter obdržati svetlino sluhovoda), Obstruirajoče tvorbe (eksostoze zunanjega sluhovoda, ceruminalni zamašek), Tujki (izpiranje).
VNETJE ZUNANJEGA SLUHOVODA:
Difuzno vnetje zunanjega sluhovoda (otitis externa difuza), Lokalizirano vnetje (tvor ali furunkel), Glivično vnetje, Ekcem sluhovoda, Hemoragično vnetje sluhovoda.
RAZVOJNE NEPRAVILNOSTI SREDNJEGA UŠESA:
Bobnična votlina ni razvita, Anomalija koščic, Nepravilna lega ali dehiscenca obraznega živca, Posledica razvojne nepravilnosti v srednjem ušesu je navadno prevodna naglušnost!
POŠKODBE SREDNJEGA UŠESA:
Raztrganina bobniča nastane zaradi mehanične poškodbe, preloma senčnice, hitra sprememba zračnega tlaka ob slabem delovanju tube, strela, potapljanje.. Primarna oskrba z adaptacijo robov raztrganine, preprečiti nastanek vnetja. Poškodba koščic in obraznega živca, Barotravma srednjega ušesa.
Poškodbe slušnih koščic: Nastanejo pri rupturi bobniča, pri nespretnem odstranjevanju tujka iz sluhovoda, pri prelomih senčnične kosti. Največkrat je prizadet sklep med inkusom in nakovalcem.
VNETJE SREDNJEGA UŠESA (otitis media):
Vnetje mukoperiostalnega epitela votline srednjega ušesa (Evstahijeva tuba, bobnična votlina, pnevmatične celice mastoida)
BOLEZENSKA ZNAMENJA VNETJA SREDNJEGA UŠESA IN POTEK SO ODVISNA OD:
Mesta, kjer so bolezenske spremembe najhujše, od vrste in virulence povzročitelja, imunološkega stanja organizma, individualne anatomske zgradbe organa, dejavnikov, ki vnetje pogojujejo, pravilnega zdravljenja.
BAKTERIJE IZOLIRANE IZ SREDNJEGA UŠESA PRI OTROCIH Z AKUTNIM VNETJEM:
Streptococcus pneumoniae 38%, Haemophilus influenzae 27%, Moraxella catharrhalis 12%, Staphilococcus aureus 2%…
VNETJE SREDNJEGA UŠESA = Akutno ali Kronično
Akutno: Akutno kataralno vnetje srednjega ušesa in Gnojno akutno vnetje srednjega ušesa
KATARALNO AKUTNO VNETJE SREDNJEGA UŠESA (Otitis media acuta catarrhalis)
Sluznica v vsem srednjem ušesu je dematozna, hiperemična, infiltrirana z belimi krvničkami. Bobnič je moten ali pordel, Subjektivno je prisotna naglušnost, občutek napetosti, šumenje in bolečina.
GNOJNO AKUTNO VNETJE SREDNJEGA UŠESA (Otitis media acuta suppurativa):
Subjektivni znaki: Slabo počutje, glavobol, bolečina v ušesu, sluh je oslabljen, šumenje v ušesu, palpatorno občutljiv bradavičnik.
Objektivni znaki: Bobnič je zadebeljen, močno pordel, izobčen, skozi perforacijo izteka gnoj, zvišana je TT, levkocitoza, v krvi so zvišani vnetni parametri.
MEHANIZEM NASTANKA PERFORACIJE pri AKUTNEM GNOJNEM VNETJU:
Nastane zaradi zvišanega tlaka in vnetja, Encim hialuronidaza, katerega izločajo številne bakterije dezintegrirajo bobnično membrano. Perforacija nastane navadno na mestu, kjer majhne žile penetrirajo lamino proprijo.
MED AKUTNA VNETJA SREDNJEGA UŠESA UVRŠČAMO ŠE:
Otitis media acuta haemorrhagica, Otitis media mucosa (Pneumococus mucosus)
ZDRAVLJENJE AKUTNEGA VNETJA SREDNJEGA UŠESA:
Antibiotiki s širokim spektrom delovanja, nato po antibiogramu. Kapljice z antibiotičnim delovanjem, če je bobnič predrt. Včasih naredimo paracentezo(predrtje bobniča). Kapljice v nos za anemizacijo nosne sluznice, Analgetiki.
KRONIČNO VNETJE SREDNJEGA UŠESA DELIMO NA:
Serozno kronično vnetje srednjega ušesa in Kronično kostno gnojno vnetje srednjega ušesa.
SEROZNO KRONIČNO VNETJE:
Vnetje prizadene le sluznico, kosti stene votline srednjega ušesa in slušne koščice so prizadete. V sluznici je celularna infiltracija, včasih se tvori granulacijsko tkivo. Na bobniču je večja ali manjša perforacija. Prisoten je gnojno serozni izcedek iz sluhovoda in naglušnost.
KRONIČNO KOSTNO GNOJNO VNETJE SREDNJEGA UŠESA:
Bolezenske spremembe niso omenjene samo na sluznico, širijo se na koščene stene bobnične votline, slušne koščice. Perforacija bobniča je navadno v zadnjem zgornjem kvadrantu, pogosto je bobnična votlina izpostavljena s polipi, ki se širijo v zunanji sluhovod. Prisoten je gnojav izcedek, bolnik je naglušen.
ZDRAVLJENJE KRONIČNEGA VNETJA SREDNJEGA UŠESA:
Operativno – timpanoplastika (odstranitev bolezenskih sprememb, rekonstrukcija koščic, zaprtje perforacije bobniča) Pogoj za uspešnost operativnega zdravljenja je normalna funkcija Evstahijeve tube!
HOLESTEATOM SREDNJEGA UŠESA (posebna oblika kroničnega vnetja):
Holesteatom tvori matriks in holesteatomska gmota. Matriks je grajen enako kot vrhnjica kože. Odluščene celice ploščatega epitelija predstavljajo holesteatomsko gmoto. Nastane verjetno z vraščanjem vrhnice iz sluhovoda s perforacijo. Zdravimo operativno!
ADHEZIVNI PROCES KOT POSLEDICA VNETIJ V SREDNJEM UŠESU (Adhezivni otitis):
Adhezije nastanejo zaradi nepopolne resorbcije sekreta v srednjem ušesu. Tvori se vezivo, ki fiksira slušne koščice. Bobnič je močno retrahiran, brazgotinast, lahko je kalciniran, včasih je videti dolgi krak nakovalca in celo stremence.
TIMPANOSKLEROZA:
Je fibro-hijalina regeneracija lamine proprije sluznice srednjega ušesa z ohranjenimi zračnimi prostori srednjega ušesa. Sluznica srednjega ušesa je čvrsta, neelastična in daje videz, kot da je prelita s sladkorjem. Etiologija ni povsem razjasnena, večina avtorjev je mnenja, da je posledica vnetij srednjega ušesa.
Lahko zajema posamezne predele srednjega ušesa ali pa difuzno. Ima več faz. Proces je dolgotrajen – več let. Funkcionalne posledice so odvisne od lokalizacije procesa. Pogosto je lokaliziran v atiku.
IZLIVNO VNETJE SREDNJEGA UŠESA ( Otitis secretoria )
Timpanalni hidrops, Sekretorni otitis, Seorzni otitis, Tubotimpanitis, Katar srednjega ušesa, Glue Ear.
ETIOPATOGENEZA IZLIVNEGA OTITISA:
Ključno vlogo za nastanek izlivnega otitisa ima moteno delovanje Evstahijeve tube.
Vzroki: Povečane adenoidne vegetacije, akutno ali kronično vnetje sluznice tube, oslabljeno delovanje m.tensor veli palatini, razcepi neba, alergija, tumor, operacije ali obsevanje v področju nosnega žrela.
ZAPORA E. TUBE POVZROČI:
Znižan zračni tlak v votlini srednejga ušesa. Iz sluznice srednjega ušesa se pojavi izcedek. Sluznica bobnične votline postane edematozna, ploščati epitelij postane višji, razširijo se krvne žilice, okoli žil najdemo mikrocelularno infiltracijo. V začetnem stadiju prevladuje serozni izliv. Mukoza ali submukoza kažeta znake vnetja.
SPREMEMBE V SLUZNICI BOBNIČNE VOTLINE:
V sluznici bobnične votline se poveča število čašastih in ciliarnih celic. V njej se pričnejo tvoriti žlezam podobni elementi, ki pričnejo izločati mukus. V izlivu najdemo zmes eksudata in mukoze. Porušeno ravnotežje med eksudacijo, resorbcijo seroznega sekreta in produkcijo mukusa.
BOLEZENSKI ZNAKI in POSLEDICE IZLIVNEGA OTITISA:
Glavni bolezenski znak je prevodna naglušnost. Dolgo časa trajajoča bolezen lahko povzroči ireverzibilne spremembe v bobnični votlini in na bobnični membrani:
– bobnična membrana postane atrofična
– v membrani se lahko pričnejo tvoriti kalcinacije
– vbočen bobnič lahko pritiska na sklep – prekinitev slušne verige
– atrofični bobnič se lahko priraste na medialno steno bobnične votline (adhezivni otitis)
PREPOZNAVA IZLIVNEGA OTITISA:
Natančna anamneza, otomikroskopija, pnevmatična otoskopija, timpanometrija, avdiometrija.
ZDRAVLJENJE IZLIVNEGA OTITISA:
Zdravljenje z antihistaminiki in kortikosteroidi. Adenoidektomija, paracenteza in evakuacija izliva iz bobnične votline, vstavitev timpanalne cevke v bobnično membrano.
KOMPLIKACIJE VNETJA SREDNJEGA UŠESA so eksokranialne in endokranialne.
Eksokranialne: Akutno vnetje bradavičnika, Širnjenje vnetja proti vrhu piramide, Pareza ali paraliza obraznega živca, Vnetje labirinta.
Endokranialne: Ekstraduralni absces, Subduralni absces, Vnetje ali tromboza sigmoidnega sinusa, Gnojni meningitis, Absces velikih in malih možgan.
MASTIDITIS ACUTA:
Je akutno vnetje pokostnice in kosti pnevmatičnih celic mastoida. Kadar proces napreduje se razvije absces na planumu mastoida in nad zigomatično kostjo. Značilna je bolečina v predelu mastoida, naglušnost, gnojav izcedek iz zunanjega sluhovoda, zadnja stena sluhovoda je spuščena.
PRIKRIT MASTOIDITIS:
Bolezenski znaki niso tako izraziti. Bolezen se pojavi navadno po navideznem ozdravljenju akutnega vnetja srednjega ušesa. Zvišana TT po prenehanju znakov akutnega vnetja srednjega ušesa pomeni, da je vnetni proces samo navidezno ozdravljen. Pomembna je RTG diagnostika.
ZDRAVLJENJE MASTOIDITISA:
Kirurško – mastiodektomija, odstranimo vse celice mastoida, nastalo votlino dobro dreniramo, antibiotiki vsaj 10 dni. Sluh je po operaciji tak, kot je bil pred pričetkom bolezni.
OTOGENA OHROMITEV OBRAZNEGA ŽIVCA:
Nastane lahko kot komplikacija akutnega ali kroničnega vnetja srednjega ušesa. Pri akutnem vnetju srednjega ušesa se ohromitev lahko pojavi zaradi toksičnega nevritisa ali zaradi edema živca. Pri ostitični obliki kroničnega vnetja ali pa pri holesteatomu je živec lahko razkrit in zajet v granulacije.
ZDRAVLJENJE OHROMITVE OBRAZNEGA ŽIVCA:
Antibiotik, mastoidektomija, V kolikor v treh tednih ni izboljšanja je potrebno narediti dekopresijo.
BEZOLDOV ABSCES:
Kadar se gnoj širi proti notranji strani apeksa mastoida se razvije absces na notranji strani dela m.s.c.m
VNETJE LABIRINTA:
Po obliki (serozni, gnojni, nekrotični), Po razsežnosti (cirkumskriptni, difuzni). Zdravljenje je kirurško. Potrebno je odstraniti vzroke nastanka abscesa in absces drenirati.