PAREZA in PARALIZA OBRAZNEGA ŽIVCA = otogena, idiopatska, travmatska poznamo periferno in centralno paralizo.
Klinična slika periferne paralize: Ustni kot povešen na prizadeti strani, Nazolabilna brazda je zabrisana, Bolnik ne zapre očesa, Pri poizkusu zaprtja očesa se pojavi Bellov fenomen, Ne naguba polovice čela.
TRAVMATSKA OHROMITEV OBRAZNEGA ŽIVCA: Takojšnja (potrebna je takojšnja operacija, če je živec pretrgan je potrebno narediti nevrosuturo). Kasna (prognoza ugodnejša, zdravimo z kortikosteroidi.)
MENIEROVA BOLEZEN
– Vrtoglavica (slabost, bljuvanje, ataksija, istagmus)
– Naglušnost (senzorinevralna – nizke in srednje frekvence, kasneje visoke)
– Šumenje v ušesu – Bolezen poteka v napadih in traja po nekaj minut do nekaj dni. Zdravljenje je simptomatsko.
MENIEROV SINDROM:
Cervikalni sindrom (travma vratne hrbtenice, degenerativne spremembe), Neuronitis nervi vestibularis, Nenadna oglušelost.
STAROSTNA NAGLUŠNOST (presbyacusis):
Degenerativne spremembe v Cortijevem organu (predvsem na bazalnem zavoju polžka atrofija ganglijskih celic, propadanje živčnih vlaken). Sluh je oslabljen za visoke tone, naglušnost simetrična.
NEVRINOM SLUŠNEGA ŽIVCA: Tumor prične rasti v notranjem sluhovodu in se nato širi proti pontocerebralnem koncu. Raste počasi. Bolnik postane naglušen, pojavijo se motnje ravnotežja, lahko se pojavi tudi pareza obraznega živca. Zdravljenje je kirurško.
REHABILITACIJA NAGLUŠNIH in GLUHIH: Uporaba slušnega aparata. Vstavitev kohlearnega implanta.
PREISKAVE, ki JIH OPRAVIMO PRED VSTAVITVIJO CI:
– preiskava sluha s tonsko pražno avdiometrijo z in brez uporabe slušnega aparata
– izzivnost kohleostapedialnega refleksa
– otoakustična emisija (oae)
– evocirani potenciali možganskega debla (apmd)
– električni potenciali možganskega debla (eabr)
– električna avdiometrija
– CT senčnične kosti
Pri izbiri kandidatov za vstavitev CI sodelujejo avdiolog, otokirurg, nevrofiziolog, foniater, psiholog in surdopedagog.
NOS:
Se razvije iz medialnega nosnega nastavka in dveh lateralnih (nosna krila in lateralna stena piramide). Ob rojstvu sta razviti delno čeljustni votlini in sitkine celice. Rast obnosnih votlin se konča ob 15. letu starosti. Anatomija: Obliko mu dajejo kosti, ki sestavljajo nosni koren in nosni hrustanci. Nos pokriva koža, ki v nosnem vestibulumu prehaja v sluznico nosne votline (respiratorni epitel)
OBNOSNE VOTLINE (Sinus paranasales):
Čeljustna votlina, Sitkine celice sprednje in zadnje, Čelna votlina, Zagozdnična votlina. Dejavnost nosu = Dihalna(respiratorna), Govorna(fonatorna) in Vohalna(olfaktorna).
PRIROJENE NEPRAVILNOSTI NOSU:
Arhinia, Nasus duplex, Proboscis, Nosne fistule in ciste, Deviacija nosnega pretina, Zapora sapišč, Meningokele in meningoencefalokele.
Poškodbe nosu so poškodbe mehkih delov in poškodbe hrustančno kostnega ogrodja.
ZNAKI ZLOMA NOSNIH KOSTI: Oteklina, odmik nosne piramide vstran, očalasta podplutba ob nosnem korenu, krepitacija, krvavitev iz nosnih votlin, Če prelom sega v sitko pri palpaciji tipljemo podkožni emfizem.
OBRAVNAVA POŠKODBE NOSU: Ustavitev krvavitev, Približati razmaknjene dele prelomljenih kosti, sprostiti nosni votlini, oskrbeti rano na koži.
Hematom nosnega pretina: Izliv krvi med pohrustančnico in hrustancem nosnega pretina. Izliv krvi med pokostnico in kostjo nosnega pretina.
OGNOJEK NOSNEGA PRETINA (abscessus septi nasi):
Infekcija hematoma, bolezenski znaki enako kot pri hematomu, zdravimo enako kot hematom, abscesno votlino široko dreniramo, zaradi neustreznega zdravljenja lahko pride do odmrtja hrustanca in do sedlastega nosu.
TUJKI V NOSU: Anamneza, enostranski gnojni izcedek sum na tujek, okroglega tujka ne odstranjujemo s pinceto, Rinolit nastane zaradi nabiranja soli okoli tujka ali zasušenega gnojnega izcedka.
VZROKI KRVAVITEV iz NOSU:
Poškodbe = v nosu, obnosnih votlinah in na lobanjskem dnu, poškodbe velikih žil, tujki v nosu.
Bolezni = akutna in kronična vnetja nosne sluznice še posebej atopični rinitis. Varikozno spremenjene žile nosne sluznice.
VZROKI KRVAVITEV iz NOSU = Hipertenzija, sklerotično spremenjene krvne žile, sladkorna bolezen, bolezni srca, ledvic in jeter, infekcijske bolezni, krvne disrazije, pomanjkanje vitaminov (C,K), Mb-Rendu-Osler-Weber
NAČINI ZAUSTAVLJANJA EPISTAKSE V AMBULANTI SPLOŠNEGA ZDRAVNIKA:
– digitalna kompresija, mrzli obkladki, kemična kavterizacija, sprednja nosna tamponada, balonski kateter.
V SPECIALISTIČNO OBRAVNAVO NAPOTIMO BOLNIKA:
– S krvavitvijo kljub sprednji tamponadi (bolniki po 40.letu s povišanim RR)
– Z zadajšnjo epistakso (krvavitev iz a.etmoidalis anteroir ali iz veje a. sfenopalatine)
– S ponavljajočimi epistaksami (zdravnik ne vidi izvora in posumi na tumor)
ZAPLETI PO TAMPONADI NOSU:
Pripeljena tamponada, maceracija sluznice, infekcija v nosu in obnosnih votlinah, hematotimpanum, vnetje srednjega ušesa.
VNETJA NOSNE SLUZNICE:
Akutni nahod, Gnojni nahod, Kronični nahod, Hipertrofično kronično vnetje, Kronično atrofično vnetje, Rhinitis chronica sicca anteroir, Ozena nasi, Vazomotorni rinitis, Alergični rinitis, Nosni polip.
MOTNJE VOHA: Anosmia, hyperosmia, Parosmia.
ŽRELO = Nosni del žrela(nasopharynks), Ustni del žrela(oropharynks) in Spodni del žrela (hypopharynks).
Poškodbe ŽRELA = Bolnik se slini, težko požira, prisotna je lahko krvavitev iz ust, pri poškodbi hipofarinksa oteklina ovira dihanje.
OSKRBA POŠKODOVANCA s POŠKODBO ŽRELA: Ugotoviti mesto in velikost rane, odstraniti morebitne ostanke predmeta, ki je povzročil škodo, napraviti hemostazo in rano zašiti, v primerih, da je zaradi edema v žrelu otežkočeno dihanje damo kortikosteroid, bolnika ev. intubiramo ali traheotomiramo.
ZDRAVLJENJE POŠKODB ŽRELA S KAVSTIČNIMI SREDSTVI:
Klinična slika je odvisna od stopnje poškodbe. Boriti se moramo proti šoku in infekciji. Nezavestnega bolnika moramo intubirati.
TUJKI = epifarinaksa, mezofarinaksa, hipofarinaksa
ANGINA = Akutno vnetje waldeyerjevega mezgovnega obroča z žrelno sluznico vred. Angina kataralis, angina folikularis, angina lakunaris, angina ulceroza.
AKUTNA VNETJA ŽRELNE SLUZNICE: 1. akutno kataralno vnetje Pharyngitis acuta catarrhalis 2. akutno gnojno vnetje Pharyngitis acuta curulenta3. akutno ulcerozno vnetje Pharyngitis acuta ulcerosa
AKUTNO VNETJE NEBNIC = kataralno, polikularno, lakularno, ulcerozno
ZDRAVLJENJE AKUTNIH VNETIJ ŽRELA:
Kataralni = simptomatsko Gnojni = penicilin Zapetljajev = operacija, penicilin, efloran ali klindamicin
ZAPETLJAJI pri AKUTNIH VNETJIH ŽRELA = peritonzilarni absces, retrofaringalni absces in parafaringalni absces.
ŠIRJENJE PARAFARINGALNEGA ABSCESA = Navzgor orbita in endokranij, V ravnini v.jugularis in gl. parotis, Navzdol v vrat = flegmona.
DISFAGIJA(motnja požiranja) = patološki proces v steni zgornjega dela prebavil ali v okolici zg. dela prebavil, tujki v zgornjem delu prebavil, okvara oživčenja požiranja in funkcionalne motnje, motnje iz psihogenih vzrokov.
PRIROJENE NEPRAVILNOSTI GRLA: Nepravilna oblika poklopca, prirojena opna grla, ventrikularna laringokela, kongenitalna laringealna cista, kongenitalni stridor.
POŠKODBE GRLA: Odprte = prisotna zveza med dihalno potjo in zunanjim zrakom po nepreoblikovanih poteh. Zaprte = zveze med dihalno potjo in zunanjim zrakom ni.
ZNAKI POŠKODBE GRLA = Otežkočeno dihanje oz. stridor, hripavost, bolečina, disfagija, hemoptoe, podkožni emfizem, hematom.
ZDRAVLJENJE ZAPRTIH POŠKODB GRLA: Poškodbe brez preloma hrustancev ali razmaknitve fragmentov kjer dihanje ni ovirano zdravimo konservativno s kortikosteroidi in antibiotiki. Pri poškodbah kjer je dihanja nezadostno moramo narediti traheotomijo. Zaprte poškodbe s prelomom hrustanca ali razmaknitvijo fragmentov moramo oskrbeti kirurško.
ZDRAVLJENJE ODPRTIH POŠKODB GRLA: Pri poškodbah brez ali z okvaro hrustancev moramo opraviti revizijo. Hrustance moramo vrniti v prvotni položaj in mehke dele prilagoditi. Če je uničenje hrustanca ali mehkih delov večje, si pomagamo z obnovitvenimi posegi.
ETIOLOGIJA AKUTNIH VNETIJ V GRLU: Virusi, mikrobi, različna fizikalna in kemična draženja, pretiran in nepravilen govor oz. petje, čezmerno kajenje in pitje alkohola, neugodne makro in mikroklimatske razmere, infekcijske bolezni… Zdravljenje = molk, antibiotiki, kapljice v nos, vitamini, topli napitki.
ZNAKI AKUTNEGA VNETJA POKLOPCA = temparatura zvišana, občutek tujka v grlu, bolečine, stridor… Zdravimo z antibiotiki, kortikosteroidi, intubacijo in kirurškim zdravljenjem.
ZNAKI KRONIČNEGA VNETJA GRLA SO hripavost, občutek tujka, draženja, suhosti.
KRONIČNA VNETJA DIHAL NAJPOGOSTEJE POVZROČIJO: tobak, preveč vroč-hladen-suh zrak, dražeči plini, prah, napačna raba glasilk, bolezni drugih organov -nos-obnosnevotline-žrelo, alkohol, hormoni, dednost. Zdravimo z odstranitvijo vzrokov, dekortikacijo glasilk in vitamini.
HRIPAVOST – DISFONIJA = Je zvočni učinek motene dejavnosti glasilk, ki ga zaznamo s sluhom. Hripavost povzročijo vnetja, zamejene benigne hiperplastične spremembe, poškodbe, karcinom, hripavost živčnega izvora, funkcionalna hripavost.
ZAMEJENE BENIGNE HIPERPLASTIČNE SPREMEMBE NA SLUZNICI GRLA = vozlič, polip, cista, papilom, reinkejeva oteklina, granulom, stična razjeda, zamejena keratoza.
RAZPOZNAVA BOLEZNI GRLA: Anamneza, posredna laringoskopija, iztipanje vratu, neposredna laringoskopija oz. laringomikroskopija, histološki pregled odvzetih tkivnih vzorcev.
GOVORNE MOTNJE DELIMO V Motnje glasu – fonacijske motnje, artikulacijske motnje – če je motena artikulacija (nepravilno oblikovanje posameznih glasov, motnje ritma govora). Subsimbolične motnje, Motnje jezikovnega simboliziranja, Govor duševno zaostalih.
FONACIJSKE MOTNJE = Organsko pogojene motnje fonacije. Funkcionalno pogojene motnje fonacije, motnje glasu kot posledica operativnih posegov.
DISLALIJA = Napaka v izgovorjavi in oblikovanju posameznih glasov(mogilalija, paralalija, rinolalija)
DISFEMIJE (motnje govornega ritma) Brbotanje, jecljanje.