Urgentna oftalmološka stanja pri otroku

Po priporočilih s smernicami ameriške in evropske pediatrične oftalmologije ter naše dobre klinične prakse so navedeni primeri nujne oftalmološke napotitve otroka. Podani so kratki opisi teh stanj z najnujnejšimi razlagami pri: poškodbah, možnosti gonokokne okužbe očesa, celulitisu orbite, pooperativnih vnetjih, odsotnosti rdečega odseva iz zenice (levkokorija), kongenitalnem glavkomu, uveitisu, izgubi vida, z ali brez motenj bulbomotorike, ptoze, anizokorije. Kot neurgentna napotitev je na kratko opozorjeno na oftalmologovo vlogo pri izključitvi očesnega vzroka glavobola.

  Preberi več o Urgentna oftalmološka stanja pri otroku

Nujna stanja v oftalmologiji

Splošni zdravnik je prvi, h kateremu se zateče bolnik z akutnimi očesnimi težavami. V tem članku so predstavljena tista najpogostejša očesna stanja, ki zahtevajo takojšnjo obravnavo in takojšnjo napotitev k očesnemu zdravniku, saj lahko pravilno začetno zdravljenje bistveno vpliva na izhodno vidno funkcijo. Navedena so tudi manj urgentna očesna stanja, pri katerih je zadostna oftalmološka obravnava v 24 urah in nazadnje še stanja, pri katerih zadostuje obravnava v enem do dveh tednih po nastanku težav. Navedena stanja seveda niso izčrpen seznam očesnih stanj, marveč le oris najpogostejših stanj pri katerih je pravilno in pravočasno ukrepanje splošnega zdravnika velikega pomena za dober rezultat zdravljenja.

Preberi več o Nujna stanja v oftalmologiji

Esejski odgovori za okulistiko

ORBITA
1)    KAJ OŽIVČUJE MUSCULUS SFINKTER PUPILLE IN KROŽNO OČESNO MIŠICO
–    m. sfinkter pupile poteka krožno, inervira ga parasimpatikus, ki oži zenico – eferentni lok poteka od jeder v srednjih možganih preko očesnega živca (nervus okulomotorius), do ciliarnega ganglija v očnici, od tu vodi nitje kratkih ciliarnih živcev ( mm ciliares breves ) do sfinktra zenice.
–    simpatično nitje, ki oživuje m. dilatator pupille izhaja iz ciliospinalnega centra v 8. vratnem segmentu in poteka v ganglion cervicale superius
–    krožno očesno mišico oživčuje nervus facialis
–    m. sfincter pupille – je gladka mišica, ki leži ob zeničnem robu v stromi, poteka krožno in oži zenico
–    m. dilatator pupillae – je mišica , ki širi zenico, sestavljajo jo mioepitelne celice, poteka meriodionaino po celi šarenici
2)    KAJ OŽIVČUJE KROŽNO OČESNO MIŠICO
–    obrazni živec – n. facialis

Preberi več o Esejski odgovori za okulistiko

Vaja za okulistiko

Očesno zakotje tvori: trak ciliamika, cedilce, zadebelitev endotela roženice, schlemov kanal za cedilcem.

Sprednji prekat: je prostor med sprednjo površino leče, šarenice ter roženico.

Zadnji prekat, prostor med ciliarnikom, steklovino in zadnjo površino šarenice.

Zdravila za midriazo: midriatiki širijo zenico (atropin, scopolamin, homatropin,tropikamid, phenvlephrin, links glaucosan).

Zdravila za miozo: miotiki ožijo zenico (pilokarpin, mioza po 10 min.

Parasimpatikometik, trajanje mioze 8 ur). Preberi več o Vaja za okulistiko

Vprašanja in odgovori za okulistiko

1. naštejte sprednje dele očesa: roženica, sprednji prekat, šarenica z zenico in del beločnice, veznica
2. kaj je očnica in kaj leži v njej: ali orbita je s kostmi omejena, naprej odprta lobanjska votlina

3. katere so očesne ovojnice: zunanja očesna ovojnica daje očesu obliko in oporo(beločnica in roženica), srednja skrbi za prehrano očesa(žilnica) notranja pa sprejema svetlobo in zaznava slike(mrežnica)

4. naštej prostore v notranjosti očesa: sprednji prekat, zadnji prekat in steklovinski prostor Preberi več o Vprašanja in odgovori za okulistiko

Anatomija očesa

ANATOMIJA OČESA

Organ  vida je parni organ. Sestavljen je iz dveh zrkel, ki ležita v desni in levi orbiti, iz očesnih priveskov ali adneksov ter zaščitnih delov.

ZRKLO (BULBUS OCULI)

V fizikalnem pomenu sestavljajo zrklo deli, ki ustvarjajo sliko, to so optični mediji in del, ki sliko sprejema. K optičnim medijem spada roženica, sprednji prekat, leča in steklovina. Mrežnica sprejema sliko. Svetlobni dražljaj sproži fotokemični proces v fotoreceptorjih mrežnice. Nastali električni dražljaj se po vidni progi širi preko vidnega živca skozi hiazmo, tractus optici in intercerebralnih progtalamusa ter Gratioletijeve radiacije v okcipitalno skorjo. Tu se v vidnem centru svetlobnega dražljaja zavemo. Od tu potekajo povezave z drugimi derli možganov in omogočajo predelavo optičnih vtisov v kompleks izkušenj. Ta del poti bi lahko imenovali psihična proga. Vsak svetlobni dražljaj verjetno zapusti v možganih določene engrame.
S fotoreceptorji mrežnice zaznamo elektromagnetne valove dolžine 400 nm do 800 nm. Preberi več o Anatomija očesa