Patronažno varstvo v sistemu reform – Londonska izkušnja s polikliniko

POVZETEK

Na mednarodni ravni so poliklinike značilnost številnih zdravstvenih sistemov. Vendar se zaradi pomanjkljive definicije kaj to sploh je, pojavljajo nejasnosti. Poliklinika je kraj, ki nudi široko paleto storitev zdravstvenega varstva (vključno z diagnostiko) brez potrebe po nočitvi.

Čeprav  so v Angliji že pred ustanovitvijo Nacionalne zdravstvene službe obstajali zdravstveni centri  in klinike, ki so ponujali mešanico zdravstvenih storitev namenjenih širši skupnosti, kot je npr. pediatrija, oftalmologija, zobozdravstvo,… so šele okrog leta 2007 začeli nastajati prvi načrti za oblikovanje poliklinik.

Članek raziskuje ozadje njihovega razvoja in začetne izkušnje po njihovi ustanovitvi v Londonu, z namenom ugotoviti kakšen je njihov vpliv na patronažno varstvo.

POLIKLINIKE, POLISISTEMI IN VLOGA PATRONAŽNE SLUŽBE

 

Leta 2007 je Ministrstvo za zdravje pripravilo dokument, zasnovan po priporočilih Lorda Darzija (tedanji minister za zdravje), ki je določal potrebo po razvoju novega modela nudenja zdravstvene oskrbe. Darzijevo  glavno vodilo je bilo »lokalizirati, kjer je mogoče in centralizirati, kjer je to potrebno«.

Novi program je omogočal storitve namenjene kritični populaciji, poleg tega pa bi poskrbel za večjo paleto storitev kot tudi izboljšan dostop do njih. Vključeval je diagnostične storitve, ki se običajno izvajajo v bolnišnicah, dejavnosti splošne medicine, zobozdravstvo, fizioterapijo, pri tem pa bi se zdravstvene storitve prepletale tudi z ne-zdravstvenimi, kot je na primer socialno varstvo. Darzi je bil prepričan, da je London s svojih razvitim javnim prevozom, ki prebivalcem omogoča enostavnejši dostop, zato najprimernejše mesto za oblikovanje tako skoncentriranih storitev. Zanimanje v razvoj poliklinik in nego bližje domu je predlagal po vzoru takšnega delovanja v Evropi. Slednje je, po izkušnjah sodeč, zagotavljalo izboljšano vodenje oskrbe.

Poglavitno vlogo je Darzi pripisoval prav patronažnim sestram v okviru primarnega in patronažnega zdravstvenega varstva. Slednje bi imelo dvojni cilj- poskrbeti tako za zdravje posameznika kot širše skupnosti. Vendar so se že takrat začele porajati skrbi povezane z majhnim številom medicinskih sester, ki pa so se kasneje še povečale, zaradi finančnih omejitev znotraj zdravstvene oskrbe.

 

POLIKLINIKE: VPLIVI IN PREDHODNIKI

 

Pojem poliklinike ni nov, temveč je že dolgo prisoten v zdravstvenih sistemih.(Francija, Avstralija, Švica…) Po nekod, kot so npr.  države vzhodnega bloka pa se šele sedaj, tako kot Velika Britanija zavzemajo zanj.

Jasno je, da je poliklinika načrtovana skozi prizmo  kulturne in politične zgodovine države, kot tudi z namenom zadovoljiti zdravstvene potrebe. Tako so v Singapurju in Braziliji bile poliklinike ustanovljene v okviru  načrtovanega programa. V Avstraliji so poliklinike razpršene na nekem območju in ne skoncentrirane v eni zgradbi. Na Finskem na primer, gledajo na službo v poliklinikah kot na manj vredno in je zatorej tam zaposlenih  malo specialistov.

V Veliki Britaniji sta že pred ustanovitvijo Nacionalne zdravstvene službe obstajala dva tipa  zdravstvenih centrov t.i. »primarni zdravstveni center«, kjer so imeli splošni zdravniki dostop do diagnostike kot je radiologija in laboratoriji, vključevali pa so tudi operacijske sobe, dispenzarje in ostale storitve; ter »sekundarni zdravstveni center«, ki so ponujali specialistične storitve-te so imenovali poliklinike.

Po ustanovitvi NZS, se je le-ta ukvarjala z idejo, da splošni zdravniki ne bi delali kot samozaposleni, temveč v novo zgrajenih multidisciplinarnih zdravstvenih centrih. Lahko rečemo, da se današnja poliklinika ukvarja s preurejanjem iste ideje, le da vključuje izboljšave pri obravnavi pacientov in tehnoloških postopkih, ki pa so lahko kljub svoji kompleksnosti opravljeni zunaj bolnišnic, saj pacienti ne potrebujejo hospitalizacije.

 

RAZVOJ POLIKLINIK IN REZULTATI RAZISKAV

 

Predlagani program oblikovanja polisistemov, ki je do leta 2012 predvideval ustanovitev 20-30 poliklinik, je obetal veliko, saj je predstavljal edinstveno priložnost za izboljšanje zdravja in odpravo neenakosti v Londonu. Vendar pa je izvedbo programa začela ovirati finančna kriza pred letom 2010 in kmalu je postalo jasno, da Darzijevega »idealnega modela« poliklinike, zaradi pomanjkljivih finančnih vložkov, ne bo mogoče v celoti udejanjiti.

 

Leta 2009 je Nacionalna zdravstvena služba odredila pregled delovanja 8 poliklinik v Londonu. Raziskava je pokazala, da je prišlo do različnih interpretacij, kar se tiče nudenja storitev v okviru poliklinike.

Ena izmed poliklinik se je razvila iz načrtov prvotno namenjenih za urgentno oskrbo. Naloga zdravnikov in medicinskih sester je pri tem bila, da bi vse primere, razen najnujnejših preusmerili na primarno raven.

Na drugem mestu, ki je bil namenjen prav razvoju poliklinike, so v ozadju že obstajali načrti za razvoj manj obetajočega zdravstvenega centra.

Za osrednjo točko, podprto z največ finančnimi sredstvi so se izkazale ambulantne storitve, ki pa so jih imeli namen preseliti iz sekundarnega zdravstvenega varstva.

Še najbolj pa so pozornost vzbudile ugotovitve o nevključenosti patronažnega varstva kot veznega člena v razvoju poliklinik, kot je to predvideval program.

 

ZAKLJUČEK

 

Lahko rečemo, da so polisistemi  prinesli nek nov zagon pri uresničevanju že obstoječih načrtov, kot je preusmeritev obravnave iz bolnišnic v objekte  razdeljene po različnih območjih. Vendar se je pri tem, zaradi prevelike osredotočenosti na visoko stopnjo organizacijskega prestrukturiranja in spremembe sistema spregledalo to kar nekateri imenujejo  »jedro« in t.j. patronažno varstvo.

 

 

POLIKLINIKE V SLOVENIJI:

Največja in najosrednejša je v Ljubljani. Univerzitetni klinični center Ljubljana je javni zdravstveni zavod, ki opravlja zdravstvenodejavnost na sekundarni in terciarni ravni ter izobraževalno in raziskovalno dejavnost. Izjemoma izvajajo tudi primarno zdravstveno dejavnost. Univerzitetni klinični center Ljubljana je največja zdravstvena ustanova v Sloveniji. Konec leta 2001 je bilo v UKC več kot 6000 zaposlenih in več kot 2000 bolniških postelj. Te številke Univerzitetni klinični center uvrščajo med največje bolnišnice v Srednji Evropi.

Zdravstvena dejavnost
Med zdravstvene dejavnosti na sekundarni ravni, ki jih izvajajo v Kliničnem centru, sodita specialistična ambulantna dejavnost in bolnišnična dejavnost, ki obsegata:

  • diagnostiko,
  • zdravljenje,
  • medicinsko rehabilitacijo in
  • zdravstveno nego.

V Univerzitetnem kliničnem centru te dejavnosti opravljajo predvsem za območje ljubljanske zdravstvene regije. Sprejemajo pa tudi bolnike iz drugih zdravstvenih regij, če nimajo organizirane ustrezne zdravstvene dejavnosti na regionalni ravni oziroma kadar so k njim napoteni iz drugih bolnišnic, ker so za njihovo zdravljenje potrebne najzahtevnejše metode, s katerimi razpolagajo v Univerzitetnem kliničnem centru.

Zdravstvena dejavnost na terciarni ravni obsega:

  • razvijanje specialističnih zdravstvenih dejavnosti v državi, v skladu z njihovim razvojem v svetu,
  • oblikovanje medicinske doktrine,
  • uvajanje novih zdravstvenih metod,
  • posredovanje novega znanja in veščin drugim zdravstvenim zavodom,
  • izvajanje najzahtevnejših zdravstvenih storitev ter
  • zdravljenje bolnikov, napotenih iz drugih bolnišnic.
  • [wp_ad_camp_1]

Izobraževalna dejavnost
Zdravstveni delavci in drugi strokovnjaki UKC:

  • izvajajo izobraževalne dejavnosti za potrebe Medicinske fakultete, Fakultete za farmacijo ter drugih zdravstvenih šol na dodiplomski in podiplomski ravni,
  • sodelujejo pri oblikovanju vsebine izobraževalnih programov s področja zdravstva,
  • izvajajo podiplomsko izobraževanje zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev,
  • sodelujejo kot člani komisij za strokovne izpite za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce
  • in se strokovno, pedagoško in raziskovalno izpolnjujejo.

Raziskovalna dejavnost
Strokovnjaki, zaposleni v UKC:

  • izvajajo raziskave v okviru načrta zdravstvenega varstva in nacionalnega raziskovalnega programa,
  • izvajajo raziskave za domače in tuje naročnike,
  • usposabljajo mlade raziskovalce,
  • zagotavljajo mentorje pri raziskovalnih nalogah,
  • zagotavljajo izvedensko-recenzijsko delo predlogov in rezultatov raziskovalnih projektov za različne naročnike,
  • organizirajo znanstveno-raziskovalna in strokovna srečanja.

Dejavnosti skupnega pomena
Med dejavnosti, ki so potrebne za delovanje Univerzitetnega kliničnega centra, sodijo:

  • storitve bolnišničnega zdravstvenega varstva, kot so: nemedicinska oskrba (namestitev, prehrana),
  • druge zdravstvene dejavnosti (dejavnosti laboratorijev, prevozi z reševalnimi vozili in druge dejavnosti),
  • dejavnost lekarn,
  • upravno-administrativne storitve,
  • tehnično vzdrževalne storitve,
  • uvoz in izvoz blaga ter storitev v okviru registrirane dejavnosti za lastne potrebe.

 

Druga večja pa je v Mariboru.

Splošna bolnišnica Maribor je bila ustanovljena 1. decembra 1799 in se je v dvestoletni zgodovini razvila v visoko strokovno ustanovo, ki zagotavlja zdravstveno varstvo na sekundarni in terciarni ravni za občanke in občane Maribora in dvanajstih mariborskih občin pa tudi za širše območje severovzhodne Slovenije. Tako kot Ljubljanska je podobno strukturirana a kljub temu manj obsežna in slabše založena z aparaturami od ljubljanske poliklinike.

Dejstvo je da so pri nas v Sloveniji razpršene manjše klinike, ki so po imenu kar poliklinike. Zanje je značilna specifična vrsta dejavnosti in manjši spekter storitev ter opreme. V primerjavi z Londonom ima naša Slovenija tudi do 4x manj prebivalcev, kar pomeni da manj kot je ljudi slabša je ekonomska preskrba ter manj možnosti da se zviša kvaliteta zdravstvenih storitev. Čeprav po raziskavah imamo Slovenci boljšo kakovost zdravstvenih storitev na primarni ravni.

 

VLOGA PATRONAŽNE SLUŽBE OB POLIKLINIKAH V SLOVENIJI

Leto 1975:

Patronažna služba pridobiva postopoma kvalitetnejšo polivalentno vsebino

dela v osnovni zdravstveni službi. To nam dokazuje dejstvo, da naraščajo obiski

patronažnih sester pri vseh kroničnih bolnikih, starostnikih, kakor tudi pri njih

socialni obravnavi. Dvignil se je odstotek intervencij pri kroničnih bolnikih na

183 Ofo in pri starostnikih na 153 Ofo (osnova je leto 1969).

Med kroničnimi bolniki narašča število obiskov, zlasti pri bolnikih z rakom,

predvsem zato, ker so po izčrpani terapiji na onkološkem inštitutu odpuščeni v

domačo oskrbo. Kljub temu da je tovrstna dejavnost povečana, nam zaradi stabilizacijskih

ukrepov ni uspelo razširiti kadrovske zasedbe. (vir1.)

 

Leto 2007:

Komentar ZZZS: Za področje patronažne preventivne dejavnosti ZZZS priznava medicinski sestri polno strokovno suverenost. Pri negi na domu zdravnik in sestra delujeta kot ekipa. Po sedanjih opredelitvah je delovni nalog obvezen. To pa ne spreminja dejstva, da je medicinska sestra strokovnjak za področje zdravstvene nege, zdravnik pa to področje pozna preslabo, kar tudi ni skrivnost. Sestra za zdravstveno nego lahko prevzema polno strokovno odgovornost pogosto tudi pri indikacijah za zdravstveno nego in ne samo pri izvedbi, ob tem pa zdravnik ne more biti razrešen timske koordinacije ali perspektivno gledano vključenosti v klinično pot zdravstvene nege na domu..vir 2.

Se pravi da patronaža deluje kurativno  preko delovnih nalogov, ki jih napiše osebni zdravnik. Kar se tiče preventive pa deluje suvereno preko zdravstvenega doma. So pa tudi medicinske sestre ki delujejo na patronaži na podlagi koncesije ki jo pridobijo in ne v okviru zdravstvenega doma.

 

Imamo podoben sistem poliklinike kot druge poliklinike v Evropi, le da je naša manjša in ima manj dejavnosti ter manj specialistov. Tudi pri nas je ležalna doba krajša in so zato potrebni še obiski patronažne sestre če tako želi zdravnik oz. se pacient dogovori z  osebnim zdravnikom, če je to potrebno.

 

VIRI:

 

VIR1.  http://www.obzornikzdravstvenenege.si/Celoten_clanek.aspx?ID=9377d983-cfc7-4c82-8cb5-a661401aa161

 

VIR 2. http://www.google.si/search?q=PLA%C4%8CEVANJE+PATRONA%C5%BDNE+SLU%C5%BDBE&ie=utf-8&oe=utf-8&aq=t&rls=org.mozilla:sl:official&client=firefox-a

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja