1. NA KATERIH PODROČJIH IN RAVNEH DELA PATRONAŽNA MEDICINSKA SESTRA?
Patronažne medicinske sestre delujejo na vseh nivojih zdravstvenega varstva:
– ohranjanje in krepitev zdravja
– preprečevanj bolezni
– pomoč pri zgodnjemu odkrivanju bolezni
– pomoč pri zdravljenju in izvajanju zdravstvene nege
– pomoč pri rehabilitaciji
PMS delujejo s ciljem omogočiti odvisnost varovanca za opravljanje njegovih osnovnih življenjskih aktivnosti, če ima za to potrebno moč,voljo in znanje.
Področje dela PMS je družina.
2. NAŠTEJ IN OPIŠI PRINCIPE PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE IN METODE DELA V DISPANZERJU?
PRINCIPI PMS:
- Princip znanosti– PMS izvaja svoje delo s pomočjo elementov znanosti tiste stroke, s katerim problemom se ukvarja.
- Princip vsestranosti– problem je potrebno temeljito preučiti in ugotoviti resnične vzroke, ki so ga povzročili.
- Princip realnosti– PMS mora biti do stanja in potreb družine realna, družini ne obljublja tisto česar ne more storiti.
- Princip spoštovanja osebnosti– družino in pacienta mora sprejeti takšne kot so.
- Princip samopomoči– PMS naj osvesti družino za reševanje problemov in jim nudi pomoč pri tem. Naj so aktivni pri reševanju problemov.
- Princip planiranja– PMS uporablja dnevni plan, kartice planiranja, ne prepušča svojega dela slučaju.
- Princip organiziranosti– delo je organizirano od vodstva do posamezne terenske delavke.
- Princip kontinuiranosti– 24-urno delo, predaja dela, list kontinuirane zdravstvene nege, dokumentacija.
- Princip humanosti– PMS izvaja svoje delo humani in individualno po PZN.
- Princip upoštevanja celostne osebnosti– PMS upošteva celostno osebnost iz fizičnega, psihičnega, socialnega in verskega vidika.
- Princip enotnosti zdravstvenega varstva– PMS deluje na vseh 5. nivojih zdr. varstva s ciljem ohranjanja zdravja.
- Princip timskega dela– PMS dela na svojem rajonu timsko znotraj zdravstvenega in negovalnega tima oz. drugih timov na svojem območju.
- Princip sistematičnosti– PMS je sistematična, spremlja družino od rojstva do smrti in usmerja svoje delo.
- Princip vrednotenja– PMS svoje delo redno vrednoti v okviru PZN, stanja na terenu, zdravstvenega stanja prebivalcev,..
- Princip zdravega življenja PMS– PMS naj upošteva principe zdravega življenja.
METODE DELA V DISPANZERJU:
1. PROCESNA METODA DELA
– Omogoča sistematičen in individualen pristop k posamezniku, družini in skupnosti
– pacient je subjekt in ne objekt, o vsem je informiran, pripravljen za aktivno sodelovanje in zaupa v delo MS.
– MS skupaj z pacientom ugotavlja kaj lahko sam in pomembni drugi naredijo zanj
– pacienta je potrebno obravnavati holistično in socialno v njegovem ožjem in širšem okolju
– PZN pozna 4 faze:
1. Ugotavljanje potreb: po ZN, oblikovanje neg. anamneze,opredelitev neg. problemov, ND
2. Načrtovanje: Zn, cilji, negovalne intervencije
3. Izvajanje: ZN
4. Vrednotenje: ZN
2. DISPANZERSKA METODA DELA
– spremljanje dosežkov pri zdravljenju in preprečevanje bolezni in odstranjevanje negativnih dejavnikov za zdravje
– zdravljenje in preventivni ukrepi morajo ustrezati sodobnemu razvoju medicinske znanosti
– zdravstveno vzgojno delo s posamezniki, ogroženimi skupinami in celotnim prebivalstvom
– posredovanje pri organizaciji ustreznega socialnega varstva
3. TIMSKA METODA DELA
– je metoda dela, ki omogoča strokovnjakom s skupnim ciljem, da svoje sposobnosti, znanja in izkušnje združijo za dosego cilja
Člani tima so odvisni drug od drugega, koristijo drug drugemu, izmenjujejo informacije
4. EPIDEMIOLOŠKA METODA DELA
– uporabimo ko želimo proučiti nastanek, širjenje, potek neke bolezni in poškodbe
– preprečuje masovne pojave, ki so vezani na zdravje posameznika, družine, skupnosti ali populacije
– uporablja se deskriptivna, analitična in eksperimentalna metoda
5. SOCIALNO MEDICINSKA METODA DEL
– povezuje socialne komponente zdravja in bolezni
6. STATISTIČNE METODE DELA
– so osnova za načrtovanje nadaljnjega dela
– primerjava med znaki in pojavi, kjer je česa manj in kakšna je pri tem dinamika
7. ZDRAVSTVENO VZGOJNA METODA DELA
– prenašanje lastnega znanja o zdravju na želen način vedenja posameznika in skupnosti s pomočjo vzgojnega procesa.
3. OPIŠI PREVENTIVNI PROGRAM ZORA?
Je preventivni program namenjen zgodnjemu odkrivanju raka na materničnem vratu. Nosilec programa je Ministrstvo za zdravje RS, Onkološki inštitut in ZZZS. Preventivni programi se izvedejo v Dispanzerjih za varstvo žena. Izvaja se vsake 3 leta pri ženskah starih od 20-75 let, če sta dva izvida PAP brisa v zadnjem letu negativna. Vsaka ženka, ki v letih od 20-75 let ni opravila brisa v zadnjih 3 letih bo dobila pisno vabilo. Po op maternice preventivni pregled brisa ni potreben, razen če je bil ohranjen maternični vrat.
4. OPIŠI PREVENTIVNI PROGRAM DORA?
Je državni program namenjen raku dojk. Je organizirano presejanje žensk v starosti od 50-69 let. Organizira ga Onkološki inštitut z Ministrstvom za zdravje in ZZZS. Vsako drugo leto so ženske vabljene na mamografijo-od 50-69 let. Povabljene so le v teh letih.
[wp_ad_camp_1]
5. OPIŠI PREVENTIVNI PROGRAM SVIT?
Je preventivni zdravstveni program, ki se je začel izvajati leta 2008 in je namenjen preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju raka na debelem črevesu in danki. Namenjen je populaciji med 50 in 69 letom starosti. Program se brezplačno izvaja pod pokroviteljstvom Ministrstva za zdravje RS. S programom se želi doseči zmanjšanje obolevnosti in zgodnje uspešno zdravljenje te bolezni. Sodelovanje v programu posamezniku omogoči redne strokovne preventivne preglede črevesja in takojšnje ukrepanje ob morebitnih ugotovljenih spremembah na črevesju.
6. OPIŠI PREVENTIVNI PROGRAM CINDI?
Nacionalni program primarne preventive srčno-žilnih bolezni je organiziran državni program, ki poteka pod pokroviteljstvom Ministrstva za zdravje ter pod strokovnim vodenjem in koordiniranjem dejavnosti CINDI Slovenija. Osnovni cilj programa je zmanjšanje obolevnosti in zgodnje umrljivosti odraslih prebivalcev Slovenije zaradi bolezni srca in ožilja. Ker pa se v programu odkrivajo in z ukrepanjem odpravljajo ali zmanjšujejo vsi dejavniki tveganja,
pričakujemo zmanjšanje zgodnje obolevnosti in umrljivosti tudi zaradi drugih kroničnih bolezni. Nacionalni program primarne preventive srčno-žilnih bolezni omogoča zgodnje odkrivanje posameznikov, ki so bolj ogroženi s tveganjem, da zbolijo zaradi srčno-žilnih in drugih kroničnih bolezni. Zato posameznik vsakih pet let pri osebnem zdravniku opravi preventivni pregled, ki je namenjen odkrivanju dejavnikov tveganja in ugotavljanju posameznikove ogroženosti za nastanek kroničnih bolezni. Tiste posameznike, ki so bolj ogroženi, da zbolijo zaradi kroničnih bolezni, ali imajo izražene dejavnike tveganja, zdravnik motivira k spremembi življenjskega sloga, jim po potrebi predpiše zdravila in jih usmeri v svetovanje za zdravje.
7. OPIŠI DISPANZER?
Dispanzerji so strokovne enote Zdravstvenega doma. Dispanzer skrbi za napredek zdravja, preprečevanje bolezni, zgodnje odkrivanje, zdravljenje in rehabilitacijo. Na človeka gleda kot na psihofizično in biosocialno enoto, ne izolirano, temveč v sestavi družine in širše skupnosti. Skrbi za zdravje in sodeluje pri preprečevanju bolezni. Dispanzerska metoda dela je oblika aktivne zdravstvene dejavnosti, usmerjene k izboljšanju in varstvu zdravja in k borbi proti boleznim pri zdravem in bolnem posamezniku, družini in vsej populaciji, ki z določenim biološkim, fizičnim in socialnim ekološkim sistemom tvori nedeljivo celoto.
NALOGE MS V DISPANZERJU:
– odloča na strokovnem področju zdravstvene nege
– izvaja zdravstveno vzgojno dejavnost
– sodeluje pri pripravi načrta službe
– sodeluje v izvajanju diagnostično terapevtskega programa
– se povezuje z drugimi službami
– vodi in izvaja dnevno, mesečno in letno evidenco
8. NAPIŠI DEFINICIJO PATRONAŽNEGA VARSTVA PO WHO?
Patronažno varstvo je posebna oblika zdravstvenega varstva, ki obsega zdravstveno-socialno varstvo varovancev in družin, ki so zaradi svojih bioloških posebnosti posebej občutljivi na vplive iz svojega okolja. Patronažno varstvo je sestavni del tistega področja zdravstvenega varstva, ki s svojimi dejavnostmi deluje na domovih varovancev in lokalnih skupnostih.
9. METODE IN TEHNIKE DELA V PATRONAŽI?
- MONOVALENTNA patronaža je oblika dela na enem področju zdravstvenega varstva. Obravnava eno vrsto bolezni, glede na starost ali biološko skupino. Je vselej v organiziranem sestavu neke osnovne dejavnosti zdravstvenega doma- dispanzer, splošna ambulanta. PMS je vključena v tim.
- POLIVALENTNA patronaža je oblika dela patronažnega varstva, ki zajema obravnavo vseh vrst profilov pacientov v družini, bodisi po starosti, biološki skupini ali bolezenskih skupinah. Obravnava celotno družino od rojstva do smrti, kjer upošteva zdravstvene, socialne, psihične,fizične,sociološke in verske posebnosti v času zdravja in bolezni.
- DECENTRALIZIRANA OBLIKA ORGANIZIRANJA PATRONAŽNEGA VARSTVA: PMS je vključena v osnovno zdravstveno enoto na terenu in je strokovno in organizacijsko član ožjega zdravstvenega tim, ki ga vodi zdravnik. Izvaja skupni program zdravstvenega tima. Njena širša povezava z drugimi strokovnimi službami je okrnjena, PMS pa je visoko samostojna pri svojem delu.
- CENTRALIZIRANA OBLIKA ORGANIZIRANJA PATRONAŽNEGA VARSTVA: PMS je strokovna in organizacijsko samostojna. Patronažno varstvo je samostojna organizacijska enota, ki jo vodi PMS, s sedežem v zdravstvenem domu ali velikih teritorialnih enotah ZD. PMS so razporejene na sedežu ZD in od tam odhajajo na teren. Slabosti so nezadosten kontakt z rajonskim zdravnikom,odmaknjenost.
- KOMBINIRANA OBLIKA ORGANIZIRANJA PATRONAŽNEGA VARSTVA: PMS je strokovno in organizacijsko centralizirana, v operativnem izvajanju pa decentralizirana po principu teritorialnega področja. Takšno obliko organizacije priporočajo sodobni medicinski principi v javnem zdravstvu.
10. KAKŠNA JE PREVENTIVA V DISPANZERJU ZA DELO, PROMET IN ŠPORT?
Namen pregledov v dispanzerju za medicino dela, prometa in športa je odkrivanje dejavnikov tveganja in okvar organskih sistemov, ki lahko predstavljajo nevarnost, da se zdravje posameznika poslabša zaradi fizikalnih, bioloških,kemičnih,socialnih,ekonomskih, kulturni ali drugih dejavnikov.
11. NAPIŠI DEFINICIJO PATRONAŽNEGA VARSTVA, KAJ VKLJUČUJE?
Patronažno varstvo je sistem vseh zdravstveno-socialnih prizadevanj, postopkov in posegov zdravstvene nege posameznikov in družin na njihovih domovih in v lokalnih skupnostih za ohranjanje,krepitev in varstvo zdravja, nego bolnih in rehabilitacijo.
VKLJUČUJE:
– zmanjšanje obolevnosti prebivalstva
– zmanjšanje umrljivosti
– zmanjšanje invalidnosti
– načrtovanje družine
– zajetje varovancev v dispanzerjih in ambulantah
– povečanje preventivnih pregledov
– večji odziv na kontrolne ambulantne preglede,pravočasna hospitalizacija
– zagotavljanje proti epidemioloških ukrepov
– zdravstvena vzgoja, zaščita pred nalezljivimi boleznimi
– zagotavljanje domicilnih pogojev za zdravljenje in zdravstveno nego bolnika
– zmanjšanje dejavnikov tveganja
– urejanje delovnih pogojev, urejanje medsebojnih odnosov, zdravstveno-socialnih pogojev za življenje
12. V KATERIH STAROSTIH CEPIMO PREDŠOLSKE OTROKE IN ZA KAJ?
3. MESEC:
DI-TE-PER-POLI-HIB 1.doza (davica,tetanus,oslovski kašelj,otroška paraliza, hemofilus influence B)
4-5. MESEC:
DI-TE-PER-POLIO-HIB 2.doza
6. MESEC:
DI-TE-PER-POLIO-HIB 3.doza
12. MESEC:
OMR prvo cepljenje (ošpice,mumps, rdečke)
18-24. MESEC:
DI-TE-PER-POLI-HIB revakcinacija