Kadar muči otroka običajen prehlad ali toži zaradi bolečin, potrebuje še več ljubeče nege, pozornosti
in naklonjenosti staršev. Bolezen je potrebno tako preprečevati kot zdraviti, zato je potrebno otroku
zagotoviti okolje, v katerem se bo lahko zdravil ter telesno, duševno in socialno razvijal. Predvsem pa
potrebuje otrok veliko ljubezni, zdravo prehrano, dovolj spanja, veliko gibanja na svežem zraku in
telesno utrjevanje, v tolikšni meri, kolikor zmore in mu je dovoljeno (1). Definicija svetovne
zdravstvene organizacije (WHO) namreč pravi, da je zdravje vsestransko telesno, duševno in socialno
dobro počutje ne samo odsotnost bolezni (2). Vsaka zaposljena mati ali vsak zaposljen oče dobi za
nego bolnega otroka, če se le ta zdravi ali okreva doma bolniški stalež, ki ga odobri otroku izbrani
pediater.
Po pravilniku zdravstvenega zavarovanja je mogoče za posamezno bolezen odobriti do 15
delovnih dni staleža za nego otroka. Če je otrok bolan večkrat, se lahko staršu vsakič znova odobri
stalež za nego. V primeru težje bolezni, lahko posebna komisija odobri tudi daljši bolniški stalež za
nego otroka. Temelj skrbi za bolnega otroka doma je, da z njim čutimo a da z njim nismo žalostni, kajti žalost nas lahko ovira pri kvaliteti zdravstvene nege. Starši ne smejo biti prestrašeni ampak
morajo svoj pozitiven odnos prenašati na otroka, kar mu je ta v veliko pomoč (3).
METODE DELA
Uporabljena metoda dela je pregled in študija literature. Uporabljena je literatura z obravnavanega
področja, predstavljena v poglavju literatura.
NAMEN
Namen seminarske naloge je predstaviti, kaj je pediatrična zdravstvena nega na domu, kdo jo izvaja,
kaj vključuje to vrstna nega in kakšna je vloga staršev oziroma skrbnikov, ki skrbijo za bolnega otroka
na domu.
Kaj je pediatrična zdravstvena nega na domu?
Ljubezen, pozornost in skrbna nega v domačem okolju velikokrat lajšajo težave, bolj kot nekatera
zdravila, ki jih predpiše zdravnik. Zato se marsikdo, ki ima obolelega otroka odloči za tovrstno nego,
če je le ta mogoča. Otroci se doma počutijo varnejše, kar vpliva na njihovo hitrejše okrevanje (4). Pri
pediatrični zdravstveni negi na domu, je najbolj pomembna prosvetljenost staršev. Vloga medicinske
sestre je tukaj zelo pomembna, saj starše pripravi na pomoč bolnemu otroku in njegovo nego.
Medicinska sestra mora skrbnike naučiti, kako otroku apliciramo določena zdravila, kako
odreagiramo ob določenih situacijah, kako otroka negovati. Predvsem pa pomaga staršema
premagati strah, saj je le ta zelo pogosto prisoten (2).
Največji iziv zdravstvene oskrbe na domu je, da
kar na enkrat preidemo iz 24 urne oskrbe, 7 dni na teden popolne nadzorovane zdravstvene nege pri
kateri nam pomaga zdravstveno osebje, v domače okolje, kjer se znajdemo sami. V bolnišnici imamo
pri roki vse nujno potrebne aparature in iskušeno osebje, ki nam pomaga če se stvari zapletejo. Doma
tega ni, zato starše pogosto zajame strah pred tem, da otroku ne bodo mogli pomagati v določenih
situacijah.
Tukaj nastopijo patronažne medicinske sestre, ki prihajajo na redne obiske k obolelim
otrokom v zdravstveni oskrbi na domu. Le te negujejo otroka, aplicirajo zdravila, pomagajo, učijo in
svetujejo staršem. Pripravijo jih na določene možne življenjsko ogrožujoče situacije. Pri zdravstveni
negi na domu je zelo pomembna organizacija. Če so starši rastreseni, otroku ne morejo nuditi
kvalitetne pomoči in se lahko stvari hitro zapletejo. Če se odločimo za zdravstveno nego otroka na
domu, moramo biti skoncentrirani in mirni ter v 24 urni pripravljenosti (3,4).
Kdo izvaja pediatrično zdravstveno nego na domu?
Pediatrično zdravstveno nego lahko izvajajo starši s pomočjo ter tesnim sodelovanjem zdravstvenega
in medicinskega osebja, saj starši po večini nimajo določenega strokovnega znanja ob rizikih in
določenih intervencijah, kot za to usposobljeno osebje (2). Ker domača zdravstvena nega nima
dostopnih vseh naprednih medicinskih aparatur, je zelo pomembna odgovornost staršev za skrb za
zdravje njihovega otroka doma, in da ob hudih zapletih hitro odreagirajo, ter poskrbijo za čimprejšen
transport otroka v bolnišnico (1).
Kaj vključuje zdravstvena nega na domu
Pediatrična zdravstvena nega se začenja že ob sami nosečnosti, saj noseča ženska spremeni svoj
življenski slog, jemlje določena zdravila in predranska dopolnila, ter obiskuje redne ginekološke
preglede in s tem skrbi za svoj fetus.
Pomoč pri porodu je tudi oblika zdravstvene pomoči, ki se je včasih izvajala na domu. Selitev porodov
iz doma v bolnišnico je prinesla mnogo pozitivnih lastnosti, saj s tem omogočajo kvalitetnejšo
medicinsko oskrbo mater in otrokov. Kljub temu se nekateri še vedno odločajo za porod doma. Starši
dan danes zagotavljajo zdravstveno nego doma za rutinske otroške bolezni, kot so prehlad, gripa,
ošpice, norice, diareja, viroze… Po drugi strani pa se od staršev pričakuje oziroma zahteva, da morajo
otroka pripeljati k zbranemu pediatru, v nasprotnem primeru pa, če je bila bolezen huda in
zdravstvena nega ni bila priskrblena, se to lahko smatra, kot malomarnost (1,5). Od staršev
pričakujemo, da pokažejo dobro presojo pri odločanju izbire medicinske pomoči. Od njih pričakujemo
tudi, da zaupajo zdravnikovi presoji in izpopolnjujejo njegova priporočila (3).
Dan danes pa se je nega
na domu razširila v tej meri, da doma skrbimo tudi za otroke z astmo, fibrozo, diabetesom
menitusom in drugimi kroničnimi boleznimi. Otroci lahko na domu dobivajo intavenske antibiotike,
kisikovo terapijo, dializo, mehanično ventilacijo (4)… Bolnišnično programi omogočajo tudi pomoč pri
negi saršem, ki želijo otroka imeti doma v času umiranja (2).
Domača oskrba otroka z umetno ventilacijo
Umetna ventilacije je najvrjetneje najbolj reskantna in naj dražja oblika terapije na domu. Je zelo
intenzivna in zahteva posebne sposobnosti, če le to ni omogočeno lahko hitro pride do zapletov in
nemudne smrti. Zato pri tem sodeluje največkrat patronažna medicinska sestra (1).
Starševska in zdravniška vloga v domači oskrbi
Preden je otrok s tehnologično odvisno boleznijo poslan domov, morajo biti starši odločni, da bodo
skrbeli zanj. S tem prevzamejo zelo veliko odgovornost. Saj imajo velik riziko, da jim ne bo uspelo, da
povečamo uspeh zdravstvene nege na domu, moramo starše zelo kvalitetno in obširno poučiti o
bolezni, saj je to izjemno velik izziv, ki spremeni tudi kvaliteto do sedanjega življenja (5). Preden
otroka spustimo v zdravstveno nego v domačem okolju, moramo biti prepričani, da so starši osvojili
določena znanja in da so sto odstotno pripravljeni na zdravstveno nego obolelega otoka. Skupaj s
starši določimo cilje, ki jih želimo doseči. S starši, ki se odločijo, da bodo za svojega bolnega otroka
skrbeli doma, moramo dobro pretehtati razloge za to odločitev. Z dnem, ko spustimo pacienta
domov, medicinsko osebje ne sodeluje več direktno, ampak je zanj še vedno odgovorno (3,4).
PREHRANA
Pravilna rast, ugoden telesni in duševni razvoj otroka sta odvisna predvsem od dobre nege in pravilne
prehrane. Za vsakega novorojenčka ali otroka je torej izrednega pomena, da je že v najnežnejših
razvojnih obdobjih prehranjen kakovostno pravilno in količinsko zadostno. Skrb za zdrav zarod je
interes in dolžnost vse družbe, še posebej pa je to naloga zdravstvene službe. Skrb za pravilno
prehrano dojenčka imajo v svojem programu vse zdravstvene ustanove, ki so namenjene dojenčkom,
torej porodnišnice, otroške bolnišnice, otroške jasli, otroški dispanzerji, dispanzerji za žene in
patronažna služba. V vseh naštetih službah so medicinske sestre zastopane kot pomembni dejavniki v
vlogi dojenčkove prehrane. Najuspešneje pa se medicinske sestre lahko izkažejo v patronažni
dejavnosti. Njihovo glavno področje je zdravstvena vzgoja, ki je vse skozi stalen, nepretrgan delovni
proces. Patronažna medicinska sestra je po naravi dela svojim varovancem najbližja in ima največ
možnosti za uspešno individualno zdravstveno izobraževanje.
Prenatalna doba
Zajema ženo v nosečnosti. Nosečnica dobi navodilo za zdravo prehrano od babice ali medicinske
sestre v dispanzerju za žene ob zdravniškem pregledu in obisku na domu, bodisi da ta obisk opravi
patronažna medicinska sestra ali terenska babica. Svetovanje se nanaša na morebitne škodljivosti iz
okolja, na higienski režim in poleg drugega predvsem na zdravo prehrano, od katere je odvisen razvoj ploda. Pomembno je, da nosečnica dobi dovolj
vitaminov in mineralov iz sadja in zelenjave, da je živila, ki so polna železa ter velik povdarek
posvečamo tudi pitju nosečnice. Zelo pomembna informacija za nosečnostjo je tudi, da naj se izogiba
dodatnemu soljenju hrane, saj obstaja večja možnost prekomernega zastajanja vode v telesu. Ves čas
nosečnosti pripravljamo mater na dojenje in jo seznanjamo tudi z umetno prehrano dojenčka. Ob
morebitnem patološkem pojavu v nosečnosti pa poučimo ženo tudi o dietni prehrani.
Postnatalna doba
Prvi meseci
Prehrana novorojenčka se začne v porodnišnici. Zelo pomembno je, da se laktacija vzpostavi kar se da
hitro po porodu, če je možno že v porodni sobi. Na samem oddelku v porodnišnici je otročnica
poučena in delna pomoči pri pravilnem pristavljanju k prsim in dojenju, poučena pa je tudi o
prehrani, s čimer je pogojena kakovost mleka.
[wp_ad_camp_1]
Če dojenje zaradi raznih razlogov ni omogočeno ali
novorojenčku ne zadošča po količini, tedaj medicinska sestra pomaga materi z dodatkom industrijsko
pripravljenega mleka oziroma mlečno formulo po steklenički. Če mati ne more dojiti, jo sestre iz
porodnišnice povabijo v mlečno kuhinjo, kjer ji pokažejo, kako pripravlja hrano za dojenčka, ter ji dajo
navodila za nadaljnje ravnanje z otrokom. Po prihodu matere z novorojenčkom domov prevzame skrb
za prehrano dojenčka patronažna medicinska sestra. Le‐ta ji pomaga pri dojenju, kontrolira otrokov
napredek, njegovo prebavo in po potrebi svetuje dodatek ali uvede umetno prehrano, če dojenje iz
kateregakoli razloga
ni več mogoče.
Najpomembnejše kar se tiče prehrane je, da patronažna sestra zagovarja dojenje in
otročnico tudi k temu spodbuja. Z mamico se tudi pogovori o možnih zapletih dojenja kot so ragade
na bradavicah, mastitis, pogovori se tudi o praznenju dojk če le te novorojenček ne sprazni v celoti.
Otročnici svetuje in demonstrira položaje, ki so najbolj preprosti za učinkovito dojenje.
Velik povdarek da tudi na higijeno rok in dojk pred in po hranjenju. Patronažna medicinska sestra je
zainteresirana za dosledno izvajanje njenih oziroma pediatrovih navodil, ki si morajo biti enaka, zato
je pozorna na vse spremembe. Mater z dojenčkom usmerja tudi v otroško posvetovalnico, kamor naj
hodi po enkrat na mesec na redne preglede k pediatru in na kontrolo teže z meseca v mesec. Za
zalivančke obstaja tako imenovana demonstracijska mlečna kuhinja pri ZD, ki je zelo koristna zaradi
uvajanja vedno novih in boljših preparatov, ki prihajajo na trg iz naših industrijskih obratov. Zdravnik
pediater in patronažna medicinska sestra skrbno spremljata otrokovo prehrano skozi vso dobo
dojenčka, in morata čim prej opaziti kakršne koli motnje hranjenja in priporočati temu primerno
dieto.
Dohranjevanje – dopolnilna prehrana
Uvajanje dopolnilne (mešane, čvrste) prehrane dojenčku imenujemo tudi dohranjevanje, s čimer je
mišljena vsa hrana, ki jo otroku ponudimo ob mleku. Z dohranjevanjem začnemo med dopolnjenim 4.
In 6. Mesecem starosti. V tej starosti dojenček postane razvojno pripravljen na to, da začne osvajati
veščine hranjenja. V tem starostnem obdobju je dojenček tudi pripravljen za začetek odstavljanja od
prsi.
Med 5. In 7. Mesecem izgubi refleks metanja goste hrane iz ust, zorijo črevesni encimi, sama mlečna
prehrana pa po 6. Mesecu starosti počasi ne zadošča več za pokritje energijskih potreb otroka.
DOPOLNILNA HRANA NAJ VSEBUJE VSE ZVRSTI HRANE: ZELENJAVO, SADJE, ŽITARICE, RUMENJAK,
MESO IN RIBE.
Otroku ponudimo prvo zelenjavne kašice, ki jim kasneje dodajemo krompir in meso. V naslednjem
mesecu pa začnemo še z uvajanjem žitaric in sadnih kašic.
Začeti moramo z nizkoalergenimi stvarmi kot so korenje, krompir, bučke, cvetača, koleraba, riž, nato
šele s sadjem kot so jabolko hruška in banana.
Vsako novo živilo dojenčku ponujamo enkrat na dan, v majhnih količinah. Uvajamo pa jih v razmaku
enega tedna, da se dojenček okusu privadi in da v primeru alergije na hrano lažje ugotovimo katero
živilo jo je povzročilo.
Prehrana dojenčka z alergijo na hrano
Dojenček lahko preboleva vrsto otroških in drugih bolezni, ki so za njegov organizem težje kot za
odraslega. Zaradi bolezni so njegove psihofizične in predvsem emocionalne posebnosti bistveno
drugačne in mnogo večje kot pri odraslem. Najpogostejši prehranski alergeni v otroškem obdobju so
beljakovine kravjega mleka, jajc, soje, arašidov, oreškov, rib.
Znaki alergije na hrano se lahko razvijejo na koži, prebavilih, dihalih, lahko pa pride tudi do življenje
ogrožujočega stanja – sistemske reakcije ali celo do anafilaktičnega šoka.
Pri pediatru alergologu starši dobijo ustrezna navodila v zvezi z dietno prehrano otroka. Najbolj
pogosti alergiji kot sta alergija na kravje mleko in jajca, na srečo pri več kot treh četrtinah otrok
izzvenita do 3. Leta starosti. Ker pa je tudi pri alergijah pravilo bolje preprečiti kot zdraviti. Poznamo
par priporočil, ki jih kot patronažna sestra lahko delimo in svetujemo staršem na domu kot so:
• Nobene posebne diete za matere med nosečnostjo in med samim dojenjem.
• Izključno dojenje najmanj 6 mesecev, najmanj pa 4 mesece. Ob potrebi po dodatnem mleku
se priporoča mlečna formula na osnovi kravjega mleka.
• Neizpostavljanje otroka cigaretnemu dimu tako v prenatalni kot v postnatalni hrani.
Zmanjšamo izpostavljenost inhalacijskim alergenom v prvih mesecih življenja.
Prehrana dojenčka s celiakijo
Celiakija predstavlja eno od pogostejših kroničnih bolezni prebavil. To je neprenašanje glutena oz
njegovega sestavnega dela gliadina. Zato dojenčku pediater predpiše strogo dieto brez pšenice,
ovesa, rža in ječmena. Ob upoštevanjem celiakalne diete otrok raste in se razvija povsem normalno.
ZAKLJUČEK
V tej seminarski nalogi sva prišli do ugotovitev, da zdravstvena nega na domu otrokom pomaga k
hitrejšem okrevanju, od staršev pa zahteva velik napor in dodatno skrb. Vsekakor sva mnenja, da naj
se obolenja, ki niso huda in kronične bolezni brez zapletov oziroma urejene kronične bolezeni, ki jih
starši lahko nadzorujejo v večji meri sami, zdravijo v domačem okolju. Hude in rizične bolezni, pri
katerih se pričakujejo življenjsko ogrožujoče situacije in pri katerih otrok potrebuje monitoring,
intravenozno terapijo in podobno, pa naj se zdravijo v bolnišnici. Kajti danes nam zakonodaja
omogoča, da je v bolnišnici lahko 24h prisoten tudi nekdo od staršev in to je otroku v veliko podporo.
LITERATURA
Ball J., Mcgillis B. R., (2005). Clinical handbook for pediatric nursing. Založba Pearson
Prentice Hall
Dr. Keudel H., (2001). Veliki priročnik ‐ otroške bolezni. Ljubljana: Založba IN OBS Medicus
Načelo varstva največje koristi za otroka ‐ Medicinska fakulteta Maribor:
http://www.mf.unimb.si/gradiva/l4/pediatrija/Doc%20Grosek/Nacelo%20varstva%20_najve
cje%20koristi_%20za%20otroka%20v%20pediatricni%20intenzivni%20enoti%20%20GROSEK
%20%C5%A0TEFAN.pdf. < 2.11.2012 >
Pediatrična nega: http://www.sunshinecares.com/pediatric‐home‐care <2.11.2012>
Zdrav življenjski slog mladih družin: http://www.zbornicazveza.
si/dokumenti/kongres_zbn/pdf/123B.pdf. <2.11.2012>
Vloga medicinske sestre v prehrani dojenčka:
http://www.obzornikzdravstvenenege.si/Celoten_clanek.aspx?ID=df0450ec‐2643‐4244‐bf35‐
28a53edca6ca. <17.11.2012>
Dr. Plevnik Vodušek V, Bencik D, prim. Dr. Sedmak M, mag. Plečnik Z; Prehrana dojenčka;
založnik: Merit International d.o.o.; združenje za pediatrijo SZD; Ljubljana, maj 2012