Patronaža predstavlja organizirano zdravstveno ter socialno skrb za pomoči potrebne ljudi, predvsem
invalide, hude kronične bolnike, starostnike in za oslabele ljudi. Socialna politika in stroka vodita to
problematiko na globalni ravni. Tisto najbolj pomembno pa je neposredno vključevanje različnih služb, od
katerih vsaka na svoj način pripomore k lažjemu in boljšemu življenju teh ljudi (1).
Patronažno varstvo se nudi vsem, ki to potrebujejo. Ocena potreb je po navadi v rokah posameznih
izvajalcev in je dostikrat zelo subjektivna. Izredno je odvisno od kulture okolja ter razvitosti službi, ki so na
voljo za oskrbo na domu. Izrednega pomena so prepričanja ter osebne lastnosti bolnika samega in njegove
družine (2).
Ključnega pomena v patronaži je zdravstvena vzgoja katero izvaja patronažna medicinska sestra.
Zdravstvena vzgoja, njena vsebina, intenzivnost in množičnost, metode dela ter njeno prioritetno mesto je
odvisno od razvojne stopnje določene družbe , političnega, socialnega, ekonomskega in kulturnega stanja.
Odvisna je od zdravstvenih razmer ter higienske in zdravstvene zavesti prebivalstva (3).
V nadaljevanju bo prikazan pomen zdravstvene vzgoje v patronažnem varstvu na podlagi posameznih
primerov. patronažna medicinska sestra
V družinski medicini je prav patronažna medicinska sestra nepogrešljivi član zdravstvene skupine.
Kompetence dela patronažne medicinske sestre se zelo prepletajo s kompetencami dela družinskega
zdravnika, še posebej glede osebnega odnosa z bolnikom, celovitosti, usmerjenosti v družino in skupnost,
usklajenost delovanja in sodelovanja ter skupinskega timskega dela.
Patronažno zdravstveno varstvo zajema aktivno socialno in zdravstveno varstvo posameznika, družine in
skupnosti. Ta pa je usmerjeno v zdravstveno nego bolnih in poškodovanih, preprečevanje bolezni in
poškodb ter pospeševanje zdravja celotne populacije.
V patronažnem varstvu je patronažna medicinska sestra nosilka zdravstvene nege. Obravnava zdravega ter
bolnega bolnika in pri tem sodeluje v okviru negovalne in zdravstvene skupine. Patronažna medicinska
sestra dela SAMOSTOJNO in ni pod neposrednim zdravnikovim nadzorom, vendar v okviru zdravstvenega
tima sodeluje z zdravnikom.
Po izobrazbi mora biti najmanj višja oziroma diplomiranamedicinska sestra in
se mora ves čas ustrezno strokovno izpopolnjevati. V patronažnem varstvu so pravtako lahko zaposleni
zdravstveni tehniki, ki opravljajo delovne naloge v negovalnem timu vendar morajo biti pod nadzorom
patronažne medicinske sestre (4).
Zdravstvena vzgoja
Zdravstvena vzgoja je zelo pomembna pri promociji zdravja. Namen zdravstvene vzgoje je spodbuditi tako
posameznika (individualni pristop) in kot skupine prebivalcev (skupinski pristop), da bi skrbeli za ohranjanje
lastnega zdravja in zdravja otok oziroma, da začnejo ali ohranjajo aktivno skrb za svoje zdravje.
Zdravstveno‐vzgojni programi pomagajo posamezniku oblikovati stališča, vedenjske vzorce in znanje za
zdrav način življenja ter jim pomaga spreminjati življenjski slog. Glavni promotorji zdravja so nedvomno
medicinske sestre in profesorji zdravstvene vzgoje (5).
Zdravstveni problemi, kot so nalezljive bolezni, kronične bolezni, travmatizem in duševne motnje so izrazito
povezane z načinom življenja kar nam daje potrebo po spremembi načina življenja in spremembi okolja.
Spremembe nezdravega načina življenja lahko dosežemo prav preko zdravstveno‐vzgojnih programov, ki so
zato eno od najpomembnejših elementov promocije zdravja in preprečevanja bolezni (5).
Vrste zdravstvene vzgoje
Poznamo dve vrsti zdravstvene vzgoje – formalno in neformalno (5)
Formalna zdravstvena vzgoja
Pri formalni zdravstveni vzgoji gre za planirane aktivnosti strokovnjakov z namenom vplivanja na vedenjski
vzorec posameznikov, družine ali skupnosti. Zato je tudi primarni cilj te vrste zdravstvene vzgoje premostiti
vrzel med znanstvenim spoznanjem in vsakodnevnim ravnanjem ljudi. Ljudje naj bi sprejeli tista znanja, ki
so za njihovo zdravje koristna in v tem pogledu osvojili zdravju prijaznejši način življenja (5).
Neformalna zdravstvena vzgoja
V tem primeru govorimo o ne planiranem in dostikrat naključnem procesu. Nanaša se na posredovanje
izkušenj in znanj znotraj družine oziroma skupnosti. V tem procesu igrajo pomembno vlogo starši, prijatelji,
sorodniki, vrstniki in sodelavci. Prenos nekaterih vrednot oziroma prepričanj največkrat nima znanstvenih
vrednosti, gre za bolj kulturno kot medicinsko sprejemljiva sporočila ( socializacija). Pomen neformalne
zdravstvene vzgoje je v tem, da ima zelo globoke in dolgotrajne učinke. Zdravstveno vzgojni delavci, ki
zagovarjajo stališča in vedenja, ki so v nasprotju s prepričanjem skupnosti, imajo le malo možnosti za uspeh
(5).
primer 1: vloga patronažne medicinske sestre v družini z umirajočim bolnikom
Patronažna medicinska sestra deluje kot koordinator, kateri pomaga na smrt bolnim na njihovem domu. Le
z dobrim timskim delom je možna celostna obravnava umirajočega bolnika. Umiranje prinaša bolniku in
družini veliko stisko in tegobo. Pomembno je vedeti, da so potrebe umirajočega enakovredne potrebam
ostalih varovancev. Pogosti problemi pri umirajočem bolniku so: bolečina, dehidracija, hiranje in neješčnost,
bruhanje in slabost, težko dihanje, depresivnost, učenje, gibanje telesa ter ustrezen položaj (6).
Študije so pokazale, da je ključnega pomena pri zdravstveni negi umirajočega bolnika dobra komunikacija
(7).
primer 2: patronažna služba in zdravstvena vzgoja v protituberkolozni službi
Naloge zdravstvene vzgoje prebivalstva:
1. Prebivalstvo seznaniti s problemi tuberkuloze, in jih pridobiti za sodelovanje pri tuberkuloznih
akcijah, ki jih izvaja protituberkulozna služba, kot na primer besežiranje, fluorografiranje,
borbaproti goveji tuberkulozi itd.
2. Oblikovati zdravstveno zavest in odgovornost do tega družbenega problema pri vplivnih
posameznikih in skupinah, posebno v gospodarskem sektorju, s čemer bi omogoči1i množično in
intenzivno protituberkulozno borbo.
3. Delati z bolnikom individualno, s tem pri njem dosežemo čut dolžnosti do zdravja, obzirnost do
svoje okolice, discipliniranost pri zdravljenju in da ga tako ohranimo duševno uravnovešenega, kar
mu še naprej omogoča zdrave odnose v družbi.
4. Zdravstveno vzgajati tako svojce kot tudi najbližje iz bolnikove okolice, da zavestno izvajajo vse, kar
je potrebno za zdravstveno zaščito ostalih, predvsem otrok, da pa pri tem s strokovno
usposobljenostjo nudijo bolniku vso potrebno nego, ki jo ta potrebuje (3).
primer 3: Vloga patronažne sestre pri vodenju bolnika s sladkorno boleznijo na
domu
Cilji zdravstveno vzgojnega dela z bolniki in svojci v primeru bolnika s sladkorno boleznijo so:
– Dobro voden in vzgojen bolnik
– Čim poznejši pojav zapletov sladkorne bolezni
– Čim daljša možnost preživetja v domačem okolju
– Najvišja možna stopnja bolnikove samostojnosti (8).
Pomembna je izčrpna in realna informacija o bolezni ter vzrokih za nastanek, zapletih, posledicah,
predvsem pa poznavanje vloge bolnika pri zdravljenju. Informacija mora biti na individualni ravni ter
prilagojena bolnikovim sposobnostim in možnostim.
Sprejetje katerekoli bolezni je za bolnika stresno in težko, sprva zato sproža odklonilno zanikanje.
[wp_ad_camp_1]
Težko sprejme spremembe življenjskih navad, predvsem pa bolniku manjka zaupanje v lastne sposobnosti in voljo.
S pomočjo sprejetja bolezni spoznajo sčasoma koristi zdravljenja, dobijo voljo do življenja, spoznajo
nevarnosti zapletov in postanejo motivirani za postavljanje novih ciljev, predvsem pa se naučijo pomen
svoje lastne aktivne vloge ter odgovornosti do življenja. Patronažne sestre po navadi srečujejo že obdelane
bolnike z že izbranim več ali manj ustreznim načinom zdravljenja.
Vse pogosteje pa se srečujejo s
situacijami, ko je bolnik ob uvedbi terapije premalo seznanjen s potekom zdravljenja, možnimi zapleti ter
pomena reda in discipline v nadaljnjem življenju. Tudi bolniki, ki imajo še tako dobro teoretično znanje se
dostikrat v domačem okolju ne znajdejo. Zaradi tega ker so premalo samozavestni ali pa ker jim materialno
– socialni in higienski pogoji tega ne omogočajo. Še vedno imamo hiše brez vode, telefonov, elektrike in
tudi ustreznih cestnih povezav. Poseben problem predstavljajo bolniki – starostniki, kateri živijo sami in
imajo praviloma tudi druge telesne hibe, katere jim onemogočajo samostojnost. Prav pri teh bolnikih so
patronažne medicinske sestre tiste, ki iščejo kompromisne rešitve, zato da bi uspeli bolniki ostati v
domačem okolju.
Izrednege pomena je dobra povezava patronažne medicinske sestre in vseh institucij, ki
bolnika obravnavajo, saj je poznavanje življenjskih pogojev, možne podpore svojcev, predvsem pa
bolnikovih značajskih posebnosti in življenjskega sloga ključnega pomena pri vodenju diabetičnega bolnika.
Pred odpustom bolnika iz bolnišnice, še bolje takoj ob hospitalizaciji bi bila potrebna konzultacija s
patronažno medicinsko sestro, da bi se lahko bolnik vrnil domov z ustrezno terapijo, prilagojeno njegovim
zmožnostim in možnostim (8). zdravstveno vzgoja v obliki delavnic
V okviru patronažne službe se izvaja zdravstvena vzgoja na primarni ravni v obliki delavnic, en izmed teh je
šola za bodoče starše, katera obsega deset predavanj (9). Tuje študije so pokazale, da je kljub tem
predavanjem uspeh dostikrat izredno majhen ( ocenjujejo ga okoli 6%), seveda pa je odvisno od vrste
predavanja, ali bo to didaktičen tip ali interaktivno predavanje. Rezultati študij so pokazali, da je prav
slednje – interaktivno predavanje tisto, ki ima večji vpliv pri poslušalcih ter večji uspeh na koncu, ko v
primeru šole za bodoče starše par prinese iz porodnišnice otroka in mora v praksi izvesti naučeno (10).
V Sloveniji je prav za šolo za starše s strani ministra za zdravje izdano Navodilo za izvajanje preventivnega
zdravstvenega varstva na primarni ravni (Uradni list RS, št. 19/1998, z dne 12. 3. 1998). Člen 1.3. se glasi:
»Šola za starše je velikega pomena za normalen potek nosečnosti in poroda ter za pravilno nego in razvoj
dojenčka. Udeležila naj bi se je vsaka nosečnica skupaj s partnerjem vsaj v prvi nosečnosti. Izvaja in
organizira jo lahko za to delo usposobljen strokovnjak v javnem zdravstvenem zavodu ali zasebnik (11).«
ZAKLJUČEK
Zdravstvena vzgoja je v patronaži ključnega pomena za ohranjanje lastnega zdravja ljudi, zdravja njihovih
otrok ter usposabljanje za zdrav način življenja. Prav tako je tudi metoda za ohranjanje ali izboljšanje
zdravja oziroma za preprečevanje bolezni. Z zdravstveno vzgojo želimo ljudi prepričati, da ustrezno in
upravičeno uporabljali dostopno zdravstveno dejavnost ter sprejeli in vzdrževali zdrav način življenja.
literatura
1. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Zdravstveno statistični letopis Slovenija 1999.
Zdrav Varst 2000; 39.
2. Kersnik J. Oskrba na domu. In: Premik M, editor. Zbornik strokovnega posveta Oskrba na domu.
Ljubljana: Inštitut za socialno medicino Medicinske fakultete, 1997.
3. Reja D. Patronažna služba in zdravstvena vzgoja v protituberkulozni službi. Obzornik zdravstvene
nege –
http://www.obzornikzdravstvenenege.si/Celoten_clanek.aspx?ID=73c60c28‐d1ef‐45b8‐b030‐
4d82465966d1 <23.10.2012>.
4. Božiček F. Patronažna sestra v družinski medicini. In: Švab I, Rotar‐Pavlič D: Družinska Medicina –
Ljubljana ZZDM‐SZD 2002.
5. Kalšek M. Vloga patronažne medicinske sestre v družini z umirajočim bolnikom. Združenje zasebnih
patronažnih medicinskih sester, 2. Strokovno srečanje: Patronažna medicinska sestra ob
umirajočem bolniku. Sp. Duplek; 2008.
6. Zaletel‐Kragelj J. Promovija zdravja in zdravstvena vzgoja. Katedra za javno zdravje, oddelek za
socialno medicino.
7. Ferrell R B, Virani R, Grant M. Improving End‐of‐Life care education in home care. Jurnal of paliative
medicine. City of hope national medical center, Durate California: 1998, 1(1).
8. Andrenšek B. Vloga patronažne sestre pri vodenju bolnika s sladkorno boleznijo na domu. Zbornik
predavanj: Kronična bolečina, sladkorna bolezen, depresija in preventivni program. Kranjska gora;
11. – 12.2002.
9. http://www.zd‐koper.si/index.php?page=dejavnosti&id=10 <25.10.2012>
10. Forsetlund L, Bjorndal A, Rashidian A, Jamtvedt A, O’ Brien MA, Wolf F, Davis D, Odgaard – Jensen J,
Oxman AD. Continuing education meetings and workshops: effects on professional practice and
health care outcomes. The Cochrane collaboration. John Wiley & Sons, Ltd. 2009.
11. Uradni list RS, št. 19/1998