Družba od zdravstvene službe in zdravnikov pričakuje varno delo in pošteno obravnavo neugodnih izidov. Luksemburška deklaracija o varnosti bolnika zdravstveno nego opisuje kot tvegano zaradi neželenih dogodkov, ki ne nastanejo zaradi same bolezni, ampak kot posledica zdravljenja, kar pa lahko pripelje do hudih okvar, zapletov, smrti in bolnikovega trpljenja. Znano je, da zdravstvena oskrba nikoli ne bo potekala povsem brez tveganj za pacienta, vendar se moramo zavedati, da veliko število neželenih dogodkov lahko preprečimo le z odkritim priznavanjem in obravnavanjem.
Neželeni dogodek ali varnostni zaplet v bolnišničnem okolju je nenameren in nepričakovani dogodek, ki je ali bi lahko pacientu povzročil škodo ob prejemanju zdravstvene oskrbe in ne nastane zaradi narave pacientove bolezni.
Neželene dogodke v zdravstveni negi je velikokrat težko ločiti, ločeno reševati oziroma preprečevati od neželenih dogodkov v zdravstveni oskrbi pacienta, saj je pojav neželenega dogodka lahko posledica timske obravnave pacienta, ki jo izvajajo številni strokovnjaki v zdravstvu. Neželeni dogodki so dogodki, ki imajo lahko neprijetne ali celo travmatične posledice. Njihova pojavnost predstavlja velik izziv organizacijam v smislu pravočasnega in ustreznega odziva na njihov nastanek ter primerno obravnavo njihovih posledic. Neželeni dogodki v večini primerov povzročijo škodo za pacienta, mu podaljšajo čas bivanja v bolnišnici in povečajo stroške zdravstvene oskrbe.
Cilji sodobne prakse strmijo k povezanemu delu brez odklonov oziroma delu brez neželenih dogodkov. Zaradi incidentov se pacientom podaljša ležalna doba v bolnišnicah, kar ima za posledico večjo izgubo delovnih dni, povečajo se tudi stroški zdravljenja. V raziskavah ugotavljajo, da pacienti, zaradi pojava neželenega dogodka trpijo bolečine, doživljajo psihološke travme, zaradi nezmožnosti za delo in aktivnost, doživljajo neprijetno izkušnjo in izgubljajo zaupanje. Izvajalci zdravstvene nege s svojim vedenjem vplivajo na varnost pacientov in varnost zdravstvene nege. Kot najbolj vpliven faktor opisuje človeške faktorje povezane z usposobljenostjo izvajalcev, navodili za delo in organizacijo dela.
Neželene dogodke se opisujejo v pogosti povezavi z napetostjo, časovno stisko, delovnimi obremenitvami in poškodbami.
Tveganje za nastanek poškodb in bolezni zaposlenih v zdravstvenem varstvu je za 34 % večje kot drugod. Rizični faktorji in posledice so visoka možnost za razvoj poklicne bolezni. Nezadovoljstvo medicinskih sester na delovnem mestu zaradi neustreznih pogojev dela in velikih obremenitev prav tako. Zdravstveni delavci so na svojem delovnem mestu vsakodnevno izpostavljeni številnim bolezenskim povzročiteljem. Največ incidentov oziroma neželenih dogodkov pri izvajalcih zdravstvene nege so okužbe, ki so posledica poškodb oziroma vboda z injekcijsko iglo. Med poklicnimi okužbami zdravstvenih delavcev pa se kot najpogostejše obolenje opisuje virusni hepatitis.
REŠEVANJE PROBLEMA
Učinkovito obvladovanje neželenih dogodkov pri pacientih zahteva celovit in nekoliko drugačen pristop obvladovanja neželenih dogodkov pri pacientih. Kabinetne analize neobičajnih dogodkov so sistematični postopki, ki opišejo dogajanja v procesu in opozarjajo na nepravilnosti in pomanjkljivosti, katere je potrebno odpraviti, in so diagnostični postopek, ki odgovori na temeljna vprašanja, kje, kaj, kako, kdaj se je v sistemu zgodilo in kdo je bil udeležen. Slovenske bolnišnice podatke o neželenih dogodkih zbirajo interno v namen izboljšave kakovosti in obravnave bolnika. Večina slovenskih bolnišnic ima izdelan interni obrazec za poročanje o neželenem dogodku, kateri služi natančni predelavi nastalega dogodka in preprečitvi ponovne pojave le-tega.
Za uspešnost reševanja neljubih dogodkov je pomembna informiranost članov negovalnega in zdravstvenega tima. Pomembna novost so pogovori o varnosti, ki potekajo tedensko. Analizira se možnosti, ki bi lahko privedle do neljubega dogodka. Pogovor se evidentira na poseben obrazec. Obenem glavne medicinske sestre opravijo 4 varnostne vizite letno. V primeru ugotovljenih pomanjkljivosti se odredijo ukrepi, ki jih je potrebno odpraviti do predvidenega roka in o tem poročati koordinatorici za preprečevanje in zaposlenim na oddelčnih sestankih. O vsakem padcu pacienta se v 24 urah pošlje obvestilo o padcu koordinatorici na posebnem obrazcu. Izvede se varnostni razgovor ali študija primera, kadar je pacient utrpel poškodbo. Na osnovi analize vzrokov za padec se določijo ukrepi ter do kdaj in kdo jih mora izvesti. Izvedbo ukrepov se preveri. Koordinatorica 1x mesečno opravi naključni pregled izvajanja procesa preprečevanja padcev. Preveri skupaj s sodelavci na bolniških oddelkih ali so pacienti ocenjeni pravilno, ali so negovalne aktivnosti načrtovane v skladu z oceno in ali so načrtovane aktivnosti res tudi izvedene. Določi potrebne ukrepe in spremlja njihovo realizacijo. Poročilo pripravi za glavno medicinsko sestro oddelka, kjer je bil pregled opravljen in ga predstavi članom projektne skupine na mesečnih sestankih. Dvakrat letno se izvede redni nadzor. O vseh zgoraj navedenih aktivnostih, se mesečno poroča pomočnici direktorja za področje zdravstvene nege.
Pomembni podatki, ki se spremljajo:
• Število padcev s postelje po oddelkih in enotah in v bolnišnici
• Prikaz števila vseh padcev po mesecih v primerjavi s povprečnim številom v preteklem letu
• Prikaz števila vseh padcev s postelje v primerjavi s povprečnim številom padcev v preteklem letu
• Mesečni izračun incidence, za padce s postelje in izračun incidence za vse padce
• Pregledi pacientov s strani zdravnika
• Prikaz vzrokov za padec po oddelkih, enotah in skupno v SBJ
• Prikaz poškodb, ki so nastale kot posledica padca
• Prikaz padcev v posamezni delovni izmeni
Mesečno se rezultate predstavi na poslovnem kolegiju. Poleg kazalnika ministrstva za zdravje, smo določili še kazalnike, ki jih spremljamo v bolnišnici za lastne potrebe. Polletno in letno poročilo se objavi na intranetu in spletni strani bolnišnice (Strokovno poročilo Splošne bolnišnice Jesenice za leto 2008 ). Zavedamo se, da je glavni vir uspešnega dela motivirano osebje. Motiv so dobri rezultati. Te dosegamo tudi z izobraževanjem. Ustno prenesena informacija ima svoje slabe strani. Pacient je ne sliši, je ne razume ali jo pozabi. Zato se je pripravila informacija v pisni obliki, v obliki zgibanke.
[wp_ad_camp_1]
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Kontinuirano spremljanje in analiziranje incidentov predstavlja ključni člen pri zagotavljanju in izboljševanju kakovosti dela, saj omogoča oblikovanje ukrepov in smernic za delo na področju preventive ter kakovostnega strokovnega delovanja ob nastopu samega dogodka. Temeljni predpogoj pri tem pa je, da je delo dokumentiranja, zbiranja in analize podatkov ter razumevanje posameznih pojmov natančno in vsem enako razumljiva.
H kakovostnejšemu zbiranju, analizi in interpretaciji podatkov na področju incidentov bi bilo smiselno za poenotiti proces dokumentiranja in razumevanja terminologije posameznega incidenta. Obvladovanje incidentov v zdravstveni negi za vse zaposlene predstavlja enega ključnih členov pri ohranjanju in izboljševanju kakovosti obravnave
bolnikov. Vsi ukrepi in prizadevanja za izboljšanje kakovosti našega dela so lahko le prazne črke na papirju ali v prazno izrečene besede, če vsak izmed nas ne prispeva svojega, dragocenega kamenčka v mozaik pri doseganju začrtanih ciljev. Izpolnitev le teh pa ne bo le v korist bolnikov, ampak tudi v naše zadovoljstvo pri delu in v spodbudo, da smo lahko še boljši.
LITERATURA:
– Filipovič Z. Stres pri zaposlenih v zdravstveni negi ob neželenih dogodkih pri pacientih z duševnimi motnjami, diplomsko delo, 2011
– Kramar Z., Marinšek N., Preprečevanje padcev – strokovni izziv za zdravstveno delo
– Čuk V. Zasnova obvladovanja neželenih dogodkov v procesu zdravstvene nege v psihiatrični bolnišnici, magistrsko delo, 2008