Padci in poškodbe imajo pri starejših ljudeh pogoste resne posledice; mnogo jih vodi v zmanjšanje opravilnih sposobnosti, hospitalizacijo ali celo v smrt. Ocenjuje se, da je petina starih ljudi, ki so poškodb sprejeti v bolnišnico, po končanem zdravljenju premeščenih iz svojih domov v skrbstvene ustanove.
Daleč največji problem starejših ljudi so padci, saj so vzrok za 45% smrti in 77% sprejemov bolnišnico zaradi poškodb.
Po padcih so najpogostejše poškodbe, zlomi in možganske poškodbe. Med zlomi so najpogostejši zlomi kolkov in zlomi spodnjih okončin. Vzroki za padce so pri manj starih ljudeh zdrsi, spotaknjenje, pri najstarejših pa motnje ravnotežja in vrtoglavica. Padci so običajno rezultat kombinacije različnih dejavnikov. Boljše poznavanje le teh omogoča ustreznejše ukrepanje in preprečevanje ( Skela Savić, 2012) .
REŠEVANJE PROBLEMA S PODROČJA ZDRAVSTVENE NEGE
Biološki dejavniki so povezani z naravnim procesom staranja, spremembami telesa in posledicami kroničnih in akutnih bolezni (osteoporoza, nevrološke motnje, slabši vid in sluh, pešanje telesne moči, manjša gibljivost). Preprečevanje je, da se redno gibamo ( zato lahko poskrbi fizioterapevt), prehrana z vitaminom D, redna kontrola vida na dve leti. Pomembno je, ko okrevamo po padcu ali poškodbi, moramo nadaljevati z gibalno aktivnostjo, da ohranimo moč in gibljivost ter zmanjšamo tveganje za nove poškodbe. Vedenjski dejavniki vključujejo osveščenost, stališča, dejavnosti in ravnanje starostnika v določenih situacijah.
Preprečevanje je, da se v postelji starostnik vedno najprej usede, šele nato počasi vstane, da bi dosegel predmete na polici prosi za pomoč medicinsko sestro, uporablja sprehajalno palico, nosi udobne nedrseče čevlje, izbere oblačila primerna vremenskim razmeram ( za izbiro lahko prosi za pomoč tudi medicinsko sestro), po potrebi uporablja ščitnike za kolke ali pripomočke za hojo. Okoljski dejavniki so povezani z urejenostjo okolja, varnostjo objektov ter ožjega bivalnega okolja.
Na starostnike zelo vpliva neosvetljen prostor, drseča tla, neravne povšine. Preprečujemo tako, da odstranimo vse ovire, da se bo lahko prosto gibal, poskrbimo za dobro razsvetljavo prostorov predvsem stopnišč, stopnice naj bodo nedrseče in proste, obvezna ograja, stikalo naj bo čim bližje postelji, v kopalnici pritrdimo držala v kopalni kadi in ob straniščni školjki. Socialno- kulturni dejavniki odražajo ekonomske razmere posameznika ter zmožnosti, da se nanje odzove.
Dejavniki tveganja so nizki prihodki, nizka izobrazba, neustrezne stanovanjske razmere, omejen dostop do zdravstvenega in socialnega varstva ( Študentje in študentke 1. letnika VŠZNJ, 2009 / 2010) .
KRITIČNO MNENJE
V bolnišnici / domu starejših občanov je padec starostnika/pacienta pokazatelj kakovosti. Preventivni pristop k preprečevanju padcev zahteva predhodno oceno tveganja, za katero je potrebna ocenjevalna lestvica. Starostniki spadajo zaradi starosti in šibkosti v zelo ogroženo skupino prebivalstva ( Simon, 2005 ) .
Sama še nisem imela izkušenj s padci in težjimi poškodbami, zato si malce težje predstavljam, kako se starostnik / pacient počuti takrat. Naloga medicinske sestre je, da oceni tveganje za padec ali poškodbo, pravilno in pravočasno ukrepa, v primeru, da do padca / poškodbe pride pa mora poskrbeti za pravilno in hitro okrevanje ter spodbujanje pacienta / starostnika .
[wp_ad_camp_1]
LITERATURA
Simon RM. Pogostejše poškodbe v poznejših letih: Zdrava poznejša leta naj bodo tudi lepa. Ljubljana: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, Inštitut Antona Trstenjaka. 2005; 203-12 .
Skela Savić B, Hvalič Touzery S, Lužnik Avberšek I. Aktivno staranje kot multiprofesionalni iziv: Poškodbe starostnikov zaradi padcev. Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice, 2012; 114: 115-19 .
Študentje in študentke 1. letnik VŠZNJ. Preprečevanje poškodb in padcev pri starejših. Jesenice, 2009/2010 .