1. UVOD
Kaj je droga?
V slovenščini je droga popularen in tudi v stroki pogosto uporabljen naziv za psihoaktivno (psihotropno) snov. Izraz drogiranje pa v žargonu pomeni uživanje oziroma uporabo takih snovi. Pogosto uporabljamo tudi besedo mamilo, ki pa ni povsem ustrezna, saj vse droge nimajo omamnega učinka. V slovenščini pomeni droga tudi surovino rastlinskega ali živalskega izvora, ki se uporablja v zdravilstvu.
Z izrazom droga označujemo snovi, ki vplivajo na spremembo našega počutja, mišljenja in vedenja. Te značilnosti pa imajo številne snovi, ki jih uporabljamo v različne namene.
Zakon deli droge na tiste, ki so zakonite, oziroma njihovo imetje, jemanje, trgovanje z njimi ni kaznivo, in tiste, pri katerih velja našteto za kaznivo dejanje.
Med zakonite droge lahko uvrščamo tudi različne vrste na počutje delujočih zdravil. Če jih uporabljamo za zdravljenje, kakor nam jih je predpisal zdravnik, potem so to zdravila, če pa jih jemljemo po svoji presoji, jih posojamo ali celo preprodajamo, pa postanejo droge. Nekatera od teh zdravil so še pod posebnim državnim nadzorstvom. Najstrožji je nadzor nad narkotiki (morfinom, kodeinom, metadonom), nekoliko blažji pa nad nekaterimi zdravili za zdravljenje duševnih motenj.
Med dovoljene droge sodijo alkohol, tobak, kava, in pravi čaj. Te droge nimajo posebne zdravilne vrednosti ali pa je ta zelo majhna, lahko pa so zelo škodljive ali prav tako povzročajo odvisnost. Naštete droge so pri nas najbolj pogoste. Pitje alkohola in kajenje cigaret sta pri nas široko sprejeti razvadi. Kljub prizadevanju nekaterim proizvajalcem alkoholne pijače (tudi vino) ne morejo veljati za hrano in ne prispevajo k našemu zdravju.
2. VRSTE DROG
Droge poleg dovoljenih in nedovoljenih ločimo še glede na izvor in način obdelave, glede na obliko in glede na način njihovega uživanja.
Glede na izvor in način obdelave drog ločimo:
– naravne: opij, konoplja, listi koke, halucinogene gobe,
– polsintetične: kokain, morfin, heroin,
– sintetične: amfetamin, metamfetamin, MDA, MDMA (ecstasy), MDE, LSD, zdravila.
Glede na obliko drog ločimo droge, ki se pojavljajo v obliki prahu, ampul, svečk, tablet, zrnc, raztopin, olja. Droge so vsebovane tudi v delih rastlin.
3. VZROKI
Zakaj mladi uživajo droge?
Razlogov je precej, seveda pa niso pri vseh enaki. Po navadi gre za splet različnih dejavnikov (radovednosti, uporništva, težav pri vključevanju med vrstnike, želje po ugodju, bežanja pred slabim počutjem…) in povodov (pritiska vrstnikov, želj po dokazovanju, priložnosti, bolečine…). Pri tem so pomembni vedenje o drogah, odnos do uživanja slednjih in sposobnost samonadzorovanja.
Mladostnik se za drogo odloči običajno zavestno. Začne jo poskušati, z njo eksperimentirati. Iz kroga pokuševalcev preidejo med pogostejše uživalce tisti, ki imajo v osebnostnem razvoju več šibkih točk, kar je seveda odvisno od življenja v družini, odnosov, ki vladajo v njej, in pozitivnih potrditev v širšem socialnem okolju. Pomembno je še, da nosijo v sebi pozitivno čustveno izkušnjo ali, bolje povedano občutek, da jih ima ali jih je imel v življenju kdo zelo rad. Ali pa da so to zmogli v preteklosti. Tisti, ki teh upajočih predstav in izkušenj nimajo ali pa se jim le zdi, da jih nimajo (kar ni nujno v skladu z resničnostjo), ne vidijo pravega mesta med vrstniki, v družini in širšem okolju sploh. Pri njih eksperimentiranje z drogo pogosto preide v redno uživanje in kasneje v odvisnost.
Največkrat je vzrok za omenjene težave okolje v katerem mladostniki živijo; zaradi njega so mladi ranljivi in nesrečni. Živimo namreč v času pogostih stresnih okoliščin, v razmerah, ki vodijo v velike stiske. Mladostniki pa imajo še prešibke obrambne mehanizme, da bi lahko kljubovali takšnim negativnim vplivom in so tisti družbeni člen, ki nam najhitreje pokaže, da nekaj ni v redu.
Statistični podatki kažejo, da večina zasvojencev prihaja iz neurejenih družinskih okolij. Običajno so starši ločeni ali pa prezaposleni, da bi se dovolj ukvarjali svojim otrokom. Vendar je ravno družina najpomembnejši preventivni steber. Tam, kjer družinski člani živijo drug z drugim, in ne drug mimo drugega, je verjetnost, da bo mladostnik posegel po drogah, veliko manjša. Res je, da včasih niti urejena družina niti stabilen otrokov razvoj ne zadostujeta, da mladostnik ne bi poskusil te ali one droge, vendar je možnost da postane odvisnik manjša kot pri tistem, pri katerem dejavniki tveganja prevladujejo nad dejavniki zaščite.
4. UŽIVANJE DROG IN RAZVOJ ODVISNOSTI
Uživanje drog je zahrbten in napredujoč proces, ki se začne z eksperimentiranjem in jemanjem droge zaradi druženja (socialna raba). Naslednji korak je uživanje drog z namenom, da bi vplivali na svoje počutje in vedenje. Ko uživanje drog preide v navado postane osrednje gibalo mladostnikovega sloga. Prejšnji interesi izginejo, novi prijatelji nadomestijo stare, odvisnost od drog postane novo, “normalno” stanje. Te korake pri uživanju drog je treba pravočasno prepoznati, če hočemo, da bo zdravljenje ustrezno in uspešno. Vendar se po intenzivnosti dostikrat močno razlikujejo in so pogosto meje med njimi zabrisane.
[wp_ad_camp_1]
5. NEVARNOSTI
Droge, ki so na zabavah popularne lahko pripeljejo do resnih težav z zdravjem.
Te nevarnosti so lahko:
a) prevelik odmerek (overdose): do predoziranja pride ob recidivu po vzdrževanju abstinence, ob močnejši koncentraciji droge na tržišču, po nesreči, pri ljudeh, ki drogo šele začenjajo jemati, in ob poskusih samomora. Preprodajalci redčijo droge z raznimi, tudi škodljivimi snovmi, da bi več zaslužili. To pogosto pelje k predoziranju. Do predoziranja pogosto pride pri vbrizgavanju droge, lahko tudi pri njuhanju in seveda pri zaužitju. Kajenje je manj nevarno;
b) pregretje ali vročinski udar: zaradi samega učinka simulantne droge in plesanja v vročem slabo prezračenem prostoru, pride do zvišanja telesne temperature. Pri vročinskem udaru se le ta dvigne od normalne, ki je nekje med 36.6 do 40°C, krepko čez 40°C, kar je za telo lahko usodno. V telesu so mehanizmi, ki skrbijo za uravnavanje telesne temperature, npr. potenje, ki pa lahko odpovejo, tudi zaradi učinka droge. Lahko nastopi vročinski udar, ki je lahko smrtno nevaren. Temperatura telesa se začne nekontrolirano dvigovati in privede do raznih zapletov, kot so odpoved ledvic in ostalih organov, odpoved srca in splošnega, nekontroliranega strjevanja krvi;
c) druge: zastoj dihanja, dehidracija, odpoved srca, jeter in ledvic, možganska in srčna kap.
6. ZAKLJUČEK
Droge so nevarne in čeprav večina ljudi misli, da lahko nadzoruje njihovo jemanje, temu ni tako. Končno navadno nastopi odvisnost, težnja po samomoru, ali pa se lahko zgodi ena od neštetih nevarnosti, ki pretijo uživalcu drog.
Uživanje drog sega daleč v zgodovino, a danes, ko sta znanost in tehnologija tako napredovala, bolje poznamo njihove učinke, kot tudi nevarnosti in težave pri zdravljenju. »Zakaj bi se zapletali z ničemer, ki nam omogoča kratkotrajen užitek in pozabo težav, a nas dolgoročno uniči?«
Lahko se upremo temu in bolj posvetimo posameznikom, droge lahko premagamo in živimo brez njih in verjetno je življenje brez njih lepše, saj je edin odnos, ki ga zasvojenec še premore vezan na drogo, pri tem pa trpinči druge in njegova okolica, prav tako kot on trpi.
Če pa jemanja drog že ne moremo preprečiti, lahko vsaj omogočimo varnost, predpogoj pa je vsekakor boljše poznavanje drog in vsega okoli njih.