KAKOVOST
– ocenjujemo kot uporabniki drugače kot izvajalci
– organizacije
– delo naj bo organizirano racionalno
– kakovostno delo je mogoče le ob dobrih odnosih med zdravstvenimi delavci – timsko delo
– poučenost in komunikacija z bolnikom – bolnika je treba natančno poučiti o uporabi zdravil, raziskovanja so pokazala, da je 8 ur učenja oz. ponavljanja potrebno, da si pacient zapomni določeno stvar
– strokovnost zdravstvenih delavcev je treba pospeševati
KAKOVOST JE IZPOLNJEVANJE ZAHTEV IN PRIČAKOVANJ UPORABNIKA
Nam pomagajo ankete iz katerih izvemo potrebe,
nezadovoljstvo. Dajo nam priložnost za izboljšanje
ZAKAJ ZDRAVSTVO POTREBUJE SISTEM VODENJA?
– potrebno je sodelovanje številnih različnih zdravstvenih strokovnjakov (diagnostika in zdravljenje, zdravstvena nega, medicinski laboratoriji, zdravstvena administracija…)
POSEBNOSTI V ZDRAVSTVU
– fizično in psihično vključevanje bolnika/pacienta
– bolnik ima… ???
ZAKAJ SISTEM VODENJA KAKOVOSTI?
– zagotavlja optimalen ….???
RAZLOGI ZA UVAJANJE SISTEMA KAKOVOSTI
– zunanji – zakoni, kodeks, pritožbe
– profesionalni – odgovornost do stroke, zadovoljstvo pacienta
– odnos do bolnika – profesionalni, organizacijski, medsebojni (prijaznost, upoštevanje bolnika)
– moja motivacija
KAKOVOSTNA OSKRBA BOLNIKOV
– bolezen obravnavamo v skladu s stroko
– odnos do bolnika naj bo primeren
– odnos do svojcev naj bo primeren
KAKŠNA JE KAKOVOSTNA ZDRAVSTVENA NEGA?
– Varna – ne škoduje, preprečevanje preležanin in padcev, po standardih, strokovnosti, napačne terapije, zamenjava pacienta
– Učinkovita
Gram preventive je boljši kot kilogram kurative.
Phillip B. Crosby – Prva napačna postavka je, da kakovost pomeni nekaj dobrega.
Nothing wrong NI anything right ne gleda ne spremlja, ne zbira podatkov
Nič narobe NI vse dobro
POGOJI ZA VZPOSTAVITEV SISTEMA IZBOLJŠANJA KAKOVOSTI
– timsko delo
– nove možnosti izobraževanja
– projekti k kakovosti
– vzpodbujanje k izboljšavam
– izbor vodilnih ljudi
Treba je izpostaviti tudi:
– dokumentiranje
– upravljanje s človeškimi viri
– standardizirano zdravstveno nego
– vključevanje bolnikov
– aktivnost izboljševanja kakovosti (preventivni in korektivni ukrepi)
STANDARDI (najbolj natančen), SMERNICE, KLIČNIČNE POTI, NAVODILA
KAKOVOST V ZDRAVSTVENI NEGI
– Florence Nightingale
– Okolje – omejitev hrupa okrog ranjencev
– Sestava, kakovost in serviranje hrane
– Kakovostni položaj postelje, žimnic
– Zračnost in čistoča sobe
– Osebna čistoča
NAMENI DOKUMENTIRANJA
– komunikacija
– koordinacija
– izobraževanje
– kakovost zdravstvene nege
– raziskovanje
– pravna zaščita
– vrednotenje zdravstvene nege
KAKOVOST !!
– ocenjevanje – primerjava med opravljeno in dogovorjeno zdravstveno nego
– zagotavljanje – opisovanje, merjenje, vrednotenje in izvajanje ukrepov
– stalno izboljševanje – odpravlja ovire, dviguje kakovost na višjo raven ( pri 100% spremeni metodo orodje, proces…)
MODEL ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI
1. vrednote zdravstvene nege
2. izbira predmeta obdelave – šibke točke
3. postavljanje standardov in kriterijev
4. zbiranje podatkov o učinkovitosti
5. ocena kakovosti
6. oblikovanje zaključkov in načrt sprememb
7. izvedba sprememb
OCENA KAKOVOSTI
– struktura – materialna in nematerialna sredstva, zgradba, oprema, osebje in organizacijski sistem
– proces – izvajanje storitev, dokumentiranje, ukrepanje
– izid – zadovoljstvo, zdravstveno stanje
(v vsakem standardu naj bodo tudi kazalniki kakovosti)
KROG PDCA :
KLINIČNE SMERNICE
KLJUČNJE STOPNJE OBLIKOVANJA SMERNIC:
– multidisciplinarna skupina
– vrednotenje dokazov
– oblikovanje priporočil
– posvetovanje
SMERNICA — KLINIČNA POT — BOLNIK
Klinična pot predstavlja vezni člen med določitvijo smernic.
TEŽAVE PRI UVAJANJU KLINIČNIH POTI
– pomanjkanje podpore zaposlenih
– odpor
– neustrezno izpolnjevanje dokumentacije
– neustreznost informacijskega sistema
– menjava osebja
TIMSKO DELO
– možnost aktivnega predlaganja in izvedbe sprememb
– vključevanje sodelavcev
– strokovna nadgradnja in izpolnjevanje
(Osnova za uvajanje kliničnih poti je ISO 9001 (standard))
– mednarodno soglasje o dobri praksi vodenja organizacij
– povzetek izkušenj najboljših, vodilnih v svetu
– omogoča integracijo z drugimi sistemi, vodenje in vključitev specifičnih zahtev za različne dejavnosti znotraj zdravstva
(Golnik – ISO 9001/2000 ?)
KLJUČNI KORAKI PRI VZPOSTAVITVI SISTEMA VODENJA KAKOVOSTI
– opredelitev procesov v bolnišnici
– seznanjenje zaposlenih
– uvajanje sistema z reševanjem
– obvladovanje ukrepov
MOTIVACIJA ZA KAKOVOST
1. aktivnosti zagotavljanja kakovosti ne smejo ostati posamične
2. pri vseh aktivnostih je glavni bolnik in njegovo zadovoljstvo
3. motivacija je že vsaka sprememba, ki jo lahko pokažemo – rezultati
4. dober sloves organizacije
KAZALNIK KAKOVOSTI
(važna definiranost kazalnika) – je merilno orodje, ki kaže na izide obravnave bolnikov
KAZALNIKI KAKOVOSTI:
– število padcev s postelj na tisoč oskrbnih dni
– število preležanin nastalih v bolnišnici na tisoč hospitaliziranih bolnikov
– čakalna doba za računalniško tomografijo
– čakanje na odpust
– delež nenačrtovanega ponovnega sprejema v sedmih dneh po odpustu
ZDRAVSTVENI TIM !
TIM, SKUPINA, DELAVNA SKUPINA
– Možina (1994) – skupina pomeni dva ali več posameznikov, ki se občasno srečujejo zaradi pomembnih zadev
– Clegg (2000) – tim ima nalogo doseči svoj cilj
Skupina – naključni ljudje
Tim –tesno so povezani, ker jih združuje isti cilj
– Lipičnik – tim je skupina za katero je značilno, da sodeluje pri odločanju in si med seboj pomaga pri opredeljevanju in doseganju ciljev. Med člani timov so vezi, ki jih v skupini ni
– Dyer – tim definira kot malo skupino ljudi, ki si delijo odgovornosti za izide in upoštevajo, da se tim lahko spreminja glede na število članov in načine komuniciranja med člani
– (sestava tima se spreminja glede na obravnavano temo)
TIM
Delovna skupina, sestavljena iz vsaj dveh oseb, ki ima svoj cilj, za izvedbo naloge so člani tima odgovorni.
(Sinergija – brain storming 1+1=3)
POGOJI ZA DELOVANJE TIMOV (ZUNANJI)
– znanje – stroka + širša razgledanost
– občutek za skupinsko dinamiko
– sklepanje kompromisov
– razprave, prepričevanja, organiziranje, vodenje in tudi menedžerske zmožnosti
– organizacijska kultura, ki vzpodbuja timsko delo
POGOJI ZNOTRAJ TIMA
– učinkovit tim ima jasno vizijo, razvito motivacijo, zaupanje in vzajemno spoštovanje
– ustrezna sestava tima – vloge so jasno opredeljene, komunikacije, sprejemanje rezultatov
– jasen cilj – motivacija, jasen pomen nalog
– podpora
– dobro vzdušje – način sprejemanja odločitev, poslušanje med člani, konsenz, konstruktivne kritike
– odprta diskusija
KAJ JE TIM?
Tim bomo imenovali ljudi, ki so pri delu odvisni drug od drugega.
Tim za kakovost je tim…
(Najboljše število članov je od 7 – 12)
TIMSKO DELO – ZAKAJ?
– uvajanje zaradi različnih vidikov in nalog, kot na primer za postavljanje standardov, izboljševanje procesa dela, za uvajanje kliničnih poti ali protokolov
(standardi poenotijo delo, standardi kliničnih poti)
VODENJE TIMA
– usposobljen vodja
– slediti PDCA modelu
– redna srečanja enkrat na 14 dni
– (motivacija je uspešnost)
SLABE STRANI TIMSKEGA DELA
– posamezni člani ne cenijo vložka drugih poklicev
– morebitne motnje v komunikaciji
– pomanjkanje podpore organizacije
– strah pred izgubo profesionalne avtonomije (MS)
– praktične ovire – kot je preveliko število članov, lahko ovirajo kreativnost, preveliko menjavanje članov lahko ovira razvoj in učenje tima ter nastanka občutka vzajemnosti
LASTNOST USPEŠNIH TIMOV
= dobro komuniciranje (intranet, elektronska pošta, sestanki…)
Kot učinkovita tehnika za reševanje problemov in sprejemanje odločitev se priporoča prepoznavanje problema, poimenovanje problema, priprava sprememb in sprejetje ter ugotavljanje sprememb.
KONFLIKTI V TIMU
– primarni – nastanejo v času oblikovanja tima, zaradi soočenja z novimi nalogami in prilagajanjem na nove situacije, ki jih prinese timsko delo
– sekundarni – nastajajo zaradi nestrinjanja z idejami ostalih članov in so pogosti v operativni fazi projekta. Če jih produktivno preusmerimo, so lahko zelo koristni.
– terciarni – nastajajo v boju za premoč v timu, v fazi nastajanja tima ali v operativni fazi projekta. Lahko kritično vplivajo na uspeh tima.
STRATEGIJA REŠEVANJA KONFLIKTA
– potrebno je predhodno posvariti člane tima o vplivu konfliktov na delo tima
– dati možnost posameznikom vključenim v konflikt, da predstavijo svojo zgodbo
– dati možnost za iskanje ???
VODENJE
Vheelan (1999) – vloga vodje je pomembna pri oblikovanju in vzdrževanju uspešnega tima. Uspešen vodja je socialen, usmerjen v naloge in motiviran za delo. Najboljši je umirjen stil, se pa spreminja glede na naravo nalog, okoliščin in delovanja
VLOGE VODJA
– Vodja je v očeh članov enkrat avtoritalen, drugič dobrohoten. V zreli fazi delovanja tima je spodbujevalec in koordinator. Ko skupina postane tim, dobi vodja predvsem nalogo vzpodbujevalca.
VODJA
– oblikuje vizijo
– sodeluje pri načrtovanju sprememb
– motivira
TIMSKO DELO V ZDRAVSTVU
– zdravstveni sistem je zelo kompleksen
– slabo sodelovanje med profili
– uspeh sodelovanja med zdravniki in MS je odvisen od vzajemnega spoštovanja, razumevanja in sodelovanja
– kako zdravniki vidijo medicinske sestre?
– Turner (1992) – zdravstvena nega je primer patriarhalne podreditve žensk(triada).
HIERARHIJA V ZDRAVSTVU
– temelji na različni strokovni usposobljenosti
– zdravniki vidijo vlogo MS kot pomočnico zdravnika, medicinske sestre se zavzemajo za time z decentralizirano avtoriteto in fleksibilnim vodenjem
– zdravniki poudarjajo kakovost zdravljenja z avtoriteto (?)
NEGOVALNI TIM
– sestavljajo ga medicinske sestre, zdravstveni tehniki (bolničarjev v negovalnem timu ni)
– zdravstveni tim je sestavljen iz različnih strok, potrebnih za rešitev problemov iz več strokovnih področij (zdravniki, fizioterapevti…)
PREDNOSTI TIMSKEGA DELA V ZDRAVSTVU
– več znanja in več
– pokaže se več rešitev
– možnost vpliva
TIMI ZA RAZVOJ ZDRAVSTVENE NEGE
– medicinske sestre iz Oxforda prvič uporabijo termin Nursing Developement Unit
– oddelki, kjer skupine medicinskih sester načrtujejo in izvajajo strategijo za lasten razvoj in razvoj svojega dela
TIMI ZA RAZVOJ
– timi medicinskih sester, ki delajo v svojem delovnem okolju in oblikujejo programe ciljev
– Sodelujejo
– Vrednotenje
– Bistvo vrednotenja je, da izide in …??
KROŽKI KAKOVOSTI
– sestavljajo zaposleni iz istega delovnega področja, ki se prostovoljno sestajajo, analizirajo…???
– Izboljšava – tisti, ki delajo
–
CILJI KROŽKOV KAKOVOSTI
– vzgojni in izobraževalni namen
– nove izkušnje znanja in sposobnosti – spreminjajo in izboljšujejo medsebojne odnose
– rezultat so novi načini dela, nova spoznanja, boljša vključenost v delovni proces in večja sposobnost za upravljanje delovnega procesa
KROŽKI KAKOVOSTI
– gre za pridobivanje znanja in izkušenj ob lastni dejavni udeležbi in v krogu enakih kolegov