Sociologija zdravja in bolezni 1.del

sociologija-zdravja-in-bolezni1. Emil Durkheim je prvi skoval termin družbena dejstva. Kako jih je opredelil?

Družbena dejstva so neodvisna od človekove zavesti ali volje, zato jih moramo preučevati kot stvari.

2. Georg Simmel je družbo definiral kot skupino posameznikov. Pa vendar – kdaj skupina posameznikov postane družba?

Posamezniki postanejo družba šele ko vplivajo eden na drugega.

3. Kaj je Max Weber mislil z znamenito skovanko »odčaranje sveta«?

Razpadanje tradicionalnih institucij v procesu modernizacije je družbeni, manifestni vidik globokega procesa opuščanja mitično-magičnih, organsko-celostnih, kvalitativnih pogledov na svet in na človeka ter njihova zamenjava z znanstvenimi, posvetnimi, instrumentalno izračunljivimi pogledi na svet in človeka. Pomeni raztapljanje religioznih pogledov na svet in nastanek profane kulture.

4. Kaj pomeni izjava »Zdravje postaja potrošniška dobrina.«?

V medicino se širi tržni odnos do zdravstvenih storitev, mediji so polni oglasov, ki promovirajo izdelke na račun pridobivanja ali ohranjevanja zdravja, zdravje je postalo dobrina, ki se jo lahko »kupi«. Na ta račun služijo predvsem farmacevtske firme.

5. Kaj pomeni, da medicinski govor o zdravju in bolezni, telesu prevladuje v javnem in zasebnem življenju? Navedi primer!

To pomeni, da se na vseh nivojih pogovori vrtijo okrog zdravja, da je zdravje postalo najpomembnejša dobrina v našem času, vsaj po izjavah ljudi. Uporabljajo (in zlorabljajo) ga mediji,  na njem temeljijo reklamne kampanije.Tako so v javnomnenski raziskavi med osnovnošolci dobili odgovore, da zdravje največ pomeni tudi otrokom, ki včasih v otroški dobi o zdravju niso niti razmišljali. Tudi danes je vprašanje, če to razumejo, v večini primerov sledijo odraslim in medijem.

6. Kako se spreminja odnos zaupanja ljudi do medicine? Kakšen odnos ljudi do medicine je po vašem mnenju prevladujoč trenutno pri nas? Argumentirajte!

Tekom zgodovine se odnos ljudi do medicine spreminja od brezpogojnega zaupanja v preteklosti, preko pogojnega zaupanja v dvom. Trenutno je pri nas prevladujoče pogojno zaupanje. Ljudje so že bistveno bolj ozaveščeni in informirani o boleznih, postopkih zdravljenja, o pridobljenih informacijah s strani zdravstvenega osebja se dodatno informirajo, zaupajo informacijam, za katere dobijo dodatne potrditve, iščejo druga mnenja. Zaradi nezaupanja v znanstveno medicino iščejo pomoč v različnih oblikah alternativne medicine.

7. Sodobna medicina je pretežno fokusirana na bolezen in znake, simptome bolezni. Na katera področja pa fokus razširja sociologija?

Sociologija se usmerja na vsa področja, ki so v času bolezni prizadeta, razširja problematiko bolezni in bolnika z vprašanji o simptomih in znakih bolezni na vprašanja o tem, zakaj postanejo in ostanejo bolni.

8. Kako se danes spreminja vloga bolnika?

Bolnik se iz pacienta (patient = potrpežljiv), ki je podrejen in slepo zaupa, spreminja v partnerja v procesu zdravljenja, ki je soodgovoren in dejaven v procesu in ni samo telo.

9. Kaj pomeni izjava, da je medicina družbeno konstruirana? Argumentiraj: za ali proti?

Če bi bila medicina čista znanost, bi v njej prevladovala čista in neizpodbitna dejstva, ker pa je globoko prepletena z interesi, ki se želijo uveljaviti, je družbeno konstruirana. Velikokrat na račun etike in humanosti. Primer je dojenje: v 60 letih je veljalo za zdravo, če je otrok hranjen z mlečnimi formulami, danes je zdravo izključno dojenje.

10. Kakšen je koncept zdravja v judovsko-krščanski religiji? Kaj pomeni trditev, da je ta odnos ambivalenten?

Skrb za zdravje ni bistvena, pomembna je skrb za dušo in odrešenje. Bolezen je poškodba, ki kaže na našo grešnost in je  hkrati priložnost za globlji duhovni uvid in spoznanje, je kazen in božji dar.

11. Od koga je odvisem potek zdravljenja v judovsko-krščanskem pojmovanju zdravja?

Iztek zdravljenja je odvisen od božje volje in ne od spretnosti zdravnikov.

12. Bolezen je v judovsko-krščanski religiji božja kazen za človeško grešnost. Navedite primer, ko ta definicija zelo podobno funkcionira v današnji družbi!

Primer v današnjem času je AIDS  za katerega je na začetku veljalo prepričanje, da je kazen za nemoralne odnose.

13. Kaj pomeni komercializacija zdravja v judovsko-krščanski tradiciji? Kako pa se kaže danes?

Komercializacija zdravja se začne, ko se bolezen vplete v mrežo denarnih menjav v kupovanje odpustkov za grehe. V današnjem času je to predvsem prisotno v farmaciji, na primer kupovanje tablet za hujšanje (grešil si in kupuješ »odpustek«). Situacija je ostala enaka, spremenili so se samo akterji.

14. Od koga je odvisno zdravje/bolezen v religioznih predstavah o zdravju in bolezni? Kaj je povzročilo, da se je povečal občutek lastne odgovornosti za zdravje?

V religioznih predstavah je sta bila zdravje in bolezen odvisna od božje volje. Situacija se je spremenila v obdobju reformacije, ki je vpeljala individualen odnos posameznika do svoje grešnosti in bolezni, večji občutek odgovornosti za tvegana dejanja in spoznanje, da je zdravje odvisno od posameznikove skrbi in načina vedenja, na ta način se bolezni lahko izognemo. Z razvojem znanstvene medicine se je krepilo zaupanje v napredek medicinskega znanja.

15. Kaj pomeni bio-medicinski model zdravja? Kaj so njegove pomanjkljivosti? Opiši primer, ko je bio-medicinski model ustrezen in opiši primer, ko je neustrezen!

Je od sredine 19. stoletja prevladujoč model v zdravstvu. Zdravje je absolutno in univerzalno kar pomeni, da si bolan ali zdrav in da to velja enako po vsem svetu. Po BM. modelu je zdravje odsotnost bolezni, osredotoča se na fizične procese, patologijo, fiziologijo, biokemijo. Njegova pomanjkljivost je, da ne upošteva vloge družbenih dejavnikov ali individualne subjektivnosti.

16. Opiši primer družbene konstrukcije telesa!

Tekom zgodovine se je pojem kaj je lepo v povezavi s telesom močno spreminjal: npr. v 17. stoletju je bilo lepo močnejše, zaobljeno telo, ker je obilnost predstavljala zdravje, zadostno količino hrane, dobro življenje. V današnjem času je debelost rizični faktor za nastanek mnogih obolenj, torej je simbol zdravja vitko, športno telo.

17. Kako zdravje in bolezen vidimo skozi „očala” bio-medicinskega modela in kako skozi „očala” družbenih konstruktivistov?

Po BM. modelu je zdravje izključno odsotnost bolezni, bolečine, telesnih sprememb, družbeni konstruktivisti pa zdravje in bolezen vidijo kot socialnokulturna proizvoda. Ali bo določeno vedenje ali izkušnja definirano kot zdravje ali bolezen je odvisno od kulturnih vrednot, družbenih norm in pravil interpretacije.

18. Družbena konstrukcija zdravja in bolezni pomeni, da je bolezen izmišljena, da ni resnična. Argumentiraj!

Bolezen kot taka naj ne bi obstajala, nastane šele, ko jo ljudje interpretiramo skozi simbole.

21. Kateri dve komponenti vplivata na družbeno realnost posameznika? Kaj konkretno to pomeni – primer!

1. model zunanje dejanskosti(stvarnosti),

2. model samega sebe kot subjekta doživljanja in socialnega vedenja-delovanja.

22. Kaj je zdravje? Kaj je bolezen? (Ne le v kontekstu bio-medicinskega modela!)

Zdravje: poleg odsotnosti bolezni,bolečine ali pomanjkljivosti je zdravje tudi vsakodnevno zadovoljstvo brez skrbi in bolečin torej blaginja socialnega telesa pa četudi v opoziciji z dejanskim stanjem fizičnega telesa.

Bolezen: so fizični simptomi bolezni, ki se nanašajo na odklone od bioloških norm/ so socialnih simptomov bolezni ali doživljaj bolezni, ki pomenijo osebno občutenje ali doživljanje bolezni/ bolezenska vloga, ki je socialna vloga, ki odraža družbeno dimenzijo bolezni oz. spremembo družbene vloge obolelega oz. bolnika.

23. Od kod izvira koncept »civiliziranega telesa«? Opiši ga!

Pojem civiliziranega telesa se je razvil v zgodnji moderni. Je avtonomno  se samo upravlja in samo nadzoruje. Ima trdno vzpostavljene meje do zunanjega sveta, do drugih teles, kontrolira izločanje in vnašanje hrane in pijače.

24. V okviru koncepta civiliziranega telesa – Katera telesa so ogrožujoča?

Kot bolj »ogrožujoča (so) se pojmujejo telesa žensk (nečisto telo – menstruacija, ker so bolj šibka, nagnjena k boleznim, ranljiva), telesa nebelcev (opisi črncev kot bolanih, divjih, ki smrdijo), telesa homoseksualcev in delavcev.

25. V okviru koncepta civiliziranega telesa – S kakšnimi telesi se največkrat srečuje medicinska sestra/zdravstvenik?

V tem konceptu se zdravstveni delavci srečujemo večinoma z »neciviliziranimi telesi«, s telesi, ki so izgubila samonadzor, kar v njih navadno povzroči občutke sramu, negotovosti, strahu.

26. Kaj pomeni bolezen kot metafora? Primer!

Metafora je prispodoba, primerjanje ali prenašanje lastnosti enega predmeta na drugega. Tako je bila npr. TBC v preteklosti metafora za romantično bolezen umetnikov, prevelike strasti, neuslišane ljubezni, pljučni rak pa metafora za potlačene občutke.

27. Razloži teorijo socialnih reprezentacij.

Socialne reprezentacije med nami krožijo kot del objektivne stvarnosti, kot naša realnost. Iz njih izhajajo vsakdanje prakse in  pravila o tem, kaj v določeni situaciji storimo (npr. kdaj obiščemo zdravnika). Po teoriji SR je človek npr. zdrav takrat, ko je sposoben za delo, ker je bolezen edini družbeno priznan razlog za neaktivnost.

28. Zakaj razvijemo socialne reprezentacije?

Razvijamo jih zaradi lažje vsakodnevne komunikacije pomagajo nam najti smisel v dogodkih, načinih vedenja. Pomagajo nam urejati svet, čeprav samo navidezno.

29. Kako se manifestira bolezen?

Bolezen je dogodek, ki se manifestira:

– v bioloških znakih, ki prizadenejo telo

– v kulturnih znakih, ki prizadenejo družbene odnose, vloge, dejavnosti obolelega.

30. Kje je fokus pri ukvarjanju z boleznijo v medicini?

Fokus so bolezen, simptomi in znaki. Bolezen je fiziološki in biološki proces in jo lahko abstrahiramo od bolnika in njegovega doživljanja.

31. Kje je fokus pri ukvarjanju z boleznijo v družboslovnih vedah?

– način na katerega se bolnik spoprijema z boleznijo

– osebne odločitve

– moralne dileme, ki so s tem povezane

Bolezen ni subjekt po sebi, ampak je poseben način vzpostavljanja družbenih razlik med normalnim in patološkim.

32. Kakšne različne opise bolezni lahko razlikujemo?

Socialni analitiki razlikujejo tri načine opisovanja bolezni:

– fizični simptomi, ki se nanašajo na odklone od bioloških norm (disease)

– socialne simptome bolezni, ki pomenijo posebno občutenje bolezni (illness)

– bolezensko vlogo, ki je socialna vloga in odraža družbeno dimenzijo bolezni oz. spremembo družbene vloge bolnika (sickness).

34. Poleg fizičnega modela obravnavanja bolezni poznamo tudi druge modele – opiši jih!

Psihološki model: se ukvarja z odnosom med boleznijo in posameznikom oz. njegovim obnašanjem v kontekstu zdravja in bolezni (kaj to posamezniku pomeni)

Sociološki model: razširja pomen in kontekst bolezni na analizo družbenih pokazateljev zdravja in bolezni (kaj pomeni bolezen za družbene odnose)

Kulturološki model: še razširja kontekst bolezni na analizo kulturnih vzrokov bolezni: zdravje in bolezen dobita pomen znotraj določene kulture.

35. Kakšna je vloga bolnika po Parsonsu. Argumentirajte!

Po Parsonu si mora bolnik v prvi vrsti sam želeti ozdravitve, pomembna je motivacija in sposobnost posameznika, da znova začne ali nadaljuje z normalnim socialnim življenjem, da vlogo bolnika ponovno zamenja za vlogo zdravega človeka, se »resocializira«.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja