Supervizija – nadgledati ( ima več pomenov )
Začetki supervizije
Razbremenjevanje strokovnjakov, ohranjanje možnosti za učenje, pomoč ljudem v stiski.
Prilagaja se modelom pomoči ki so se uporabljali.
ZDA 1911
NIZOZEMSKA 1951
NEMČIJA 1964
SLOVENIJA 1998
Nadzor
Nadzorovanje
Mentorstvo
Svetovanje
Supervizija
Škoflek ( 1994 ) – supervizijo razume in izvaja vsak po svoje
Pomanjkanje izobraževalnega programa za supervizorje
Neosveščenost, neizobraženost
Supervizija je bila najprej prisotna na področju psihiatrije.
Supervizija se :
– v različnih kontekstih močno razlikuje
– je refleksiven proces
– svetovanje, kontrola, strokovni nadzor, mentorstvo
– pregled dela od zgoraj navzdol
– pomen v delovnem področju oz.v praksi
pridobivanje izkušenj – vključenost v delovni proces
Supervizijo razumemo kot »določen način gledanja na stvari in dogodke v pravi luči«.
ZDA + EU redna oblika pomoči timom v ZN :
– omogoča medsebojno razumevanje
– pomaga reševati osebne probleme delavcev
– ustvarja takšno klimo, da delo prinaša zadovoljstvo
Je didaktična in podporna metoda, ki lahko vzpodbudi in stopnjuje profesionalni razvoj, in osebno rast MS.
Metoda usposabljanja profesionalnega usmerjanja v posodabljanje prakse.
Žorga ( 2002 ) pravi da je v superviziji temeljna vrednota omogočati posamezniku svobodo iskanja, lastnih rešitev, svojih poti, spoznavanja samega sebe in soočanja s samim seboj.
Slovensko društvo jo opredeljuje kot :
Obliko profesionalne refleksije in svetovanje za zagotavljanje kvalitetnega opravljanja poklicnega dela in spodbujanje profesionalnega in osebnega razvoja strokovnih delavcev na različnih delovnih področjih na katerih je delo z ljudmi pomembna značilnost.
Najširša opredelitev predstave supervizije kot odprto refleksijo o lastnem poklicnem udejstvovanju ki temelji na simetrični komunikaciji in se izogiba vrednostnim ter klišejskim sodbam.
Supervizija pomeni nad videti ( tisto kar smo, kar se nam dogaja, kar mislim in čutimo ). Vendar pa je hkrati tudi učna, izobraževalna, in podporna metoda ki posamezniku »omogoča da ostaja v stiku s sabo in ga vzpodbuja da nenehno razmišlja in se sprašuje o kakovosti svojega dela«.
Supervizija kot vzpodbuda k razvoju osebnosti ter poklicne rasti poudarja možnost vsakega posameznika, da na sebi lasten način odkriva svoje vzorce delovanja, mišljenja in čustvovanja in s tem svojo edinstvenost in vlogo v okolici.
Gre za logičen razumski pristop in iskanje celostne podobe ki vključuje tudi osebno zaznavanje in doživljanje.
Ponekod na vodenje supervizije dodatno izobrazijo vodstvene MS, ker menijo da so že po svoji funkciji soodgovorne na psiho-klimo v negovalnem timu.
MS se pri svojem delu srečuje z mnogo bolniku.
Od znanja, truda in čustev je odvisno kako jih bo obravnavala.
ZN je lahko emocionalno zahtevna. Lahko trdimo da ni podobne poklica. Vsili zahteve okolja poleg tega pa nekatere MS preveč pričakujejo same od sebe.
S pomočjo supervizije lahko MS vnaša na področje svojega dela pozitivne spremembe, ki ne bodo vplivale samo na dobro počutje bolnikov, temveč tudi na njeno lastno delo in življenje.
– Ms si naj med seboj pomagajo
– Gojimo svojo občutljivost do bolnikov in sodelavcev
– Naj si izrazimo stres
Supervizija s sistematičnim pristopom omogoča, da prizadeti ta čustva razišče.
Delo z bolniki od Ms zahteva da razvija ustrezne spretnosti in reakcije.
Klinična supervizija ji lahko olajša ta napredek.
Cilji :
– olajšati MS razvijanje različnih pogledov na njeno delo z bolnikom
– vzpodbuditi večjo osveščenost in gradnja na njenih lastnih močeh
– terapevtska spretnost in spretnost obvladovanja težavnih situacij
Supervizija usposablja MS da postanejo boljši praktiki in vzpodbuja k raziskovanju tistih področij v njih samih, ki bi jih lahko pri delu zavrla.
Supervizijski proces je lahka pot, da se MS zaveda svojega lastnega dela.
S pomočjo supervizorja pogleda v lastno notranjost in razišče svoja lastna čustva.
To omogoča identifikacijo obojega :
– lastne moči
– slabosti
Ko MS pomanjkljivost odstrani razširi osebno razumevanje ter je mnogo bolj učinkovita pri delu z bolniki.
Osebna rast :
– sposobnost
– kakovostna ZN
– samozavest
– fleksibilnost
– intenzivnost
Če vemo zakaj smo zahrbtni ali jezni, lažje naredimo korak nazaj in sprejmemo širši pogled na bolnikove probleme. Zaradi tega se lažje vživimo v bolnika in smo učinkovitejši v negovalnem procesu.
Supervizijske stimulacije vključujejo 4 elemente :
– supervizija ki vodi supervizijski proces pospešuje raziskovanje spornih vprašanj, oblikujejo se novi podatki
– supervizivanka ( MS ki se želi učiti ) osvoji in prilagodi nove podatke/ nova spoznanja, sledi osebnostni in strokovni razvoj
– bolnik zadovoljene življenjske potrebe
– delovni kontekst ( ZN )kakovostna ZN
Prva dva sta vedno prisotna na supervizijskem srečanju, medtem ko bolnika in delovni kontekst vnaša supervizirani, zavestno ali podzavestno.
Supervizija kot didaktična metodo je možno uporabiti šele takrat ko se supervizirani sreča s prakso oziroma ko svoje profesionalne znanje uporabi neposredno v delu z ljudmi ( promocija ).
Klinična supervizija se lahko odvija v individualnem srečanju supervizorja z enim supervizirancem kar je idealna vrsta supervizije ali pa v manjši skupini ( klinična supervizija ).
Za lastni razvoj je pomembna naša lastna aktivnost, naša volja, način dojemanja samega sebe.
Pri superviziji ustvarjamo podobo zaposlenega ki ne bo pasivno čakal na izboljšanje svojih pogojev dela, temveč si jih bo znal in hotel sam ustvariti oz.si izmišljati posamezne elemente in celoto svojega dela.
Učinkovit, motiviran, zadovoljen, osebnostno močan delavec se odraža v odnosu do svojega dela.
Hermenevtična spirala
Proces učenja v superviziji
Poteka v obliki spirale in vedno na višji ravni.
Ker poteka supervizija vzporedno skupaj z delom.
Vrste in funkcije supervizije
– administrativna
je usmerjena predvsem na naloge ustanove kot formalne organizacije, njene prevladujoče prvine so :
– vodenje
– organiziranje
– usmerjanje
– izobraževalna
je usmerjena na pomoč in spremljanje profesionalnega dela strokovnih delavcev, ki delajo z ljudmi in je najpogosteje namenjena prehodu iz teoretičnega k praktičnemu izobraževanju ( profesionalni treningi in usposabljanje )
– podporna
je usmerjena predvsem na podporo in pomoč strokovnim delavcem ob soočenju in spoprijemanju s stresi, ki jih doživljajo pri svojem delu.
Razvijanje podpornega odnosa
Varovanec je v središči supervizorskega procesa :
3 osnovni pogoji za razvijanje podpornega odnosa :
– pristnost
– supervizorju pomeni poštenost do samega sebe in do varovanca
– oblika vedenja s katerim se odražajo občutki supervizorja ki jih doživlja z osebo s katero je v odnosu
– je odvisna od skladnosti med tem kaj misli in kaj čuti in med tem kar izžareva navzven, z besedami in glasom predvsem pa s telesom ( neverbalna in verbalna komunikacija )
– brezpogojno pozitivno sprejemanje varovanca
– varovanec prinaša v odnos pomoči svoje misli, občutke, vedenje in stališča s čimer izraža njegov realni individualni svet
– namen odnosa pomoči je da varovanec to izrazi
– to je najtežja naloga supervizije
– varovanec z določeni neprijetnim vedenjem lahko spominja supervizorja na nekoga iz preteklosti ( kontra transfer )
– brezpogojno pozitivno sprejemanje pomeni izžarevanje topline in spoštovanja varovanca osrediščenja na varovančeve potrebe in nudenja pomoči
– profesionalen odnos v tem primeru je brezpogojen
– primer : starši in otrok ( kakšen si , takšen si )
– empatijo
– je osebna lastnost, veščina ki je potrebna v poklicni pomoči na področju supervizije pomeni sposobnost supervizorja da sprejema in razume občutke varovanca in si prizadeva da pri njem zmanjša tesnobo, ga vzpodbuja in ga poskuša voditi in vplivati nanj da postane aktiven
– empatijo je potrebno razlikovati od pomilovanja
Pomilovanje ali usmiljenje je človeška lastnost, čeprav hromi varovančevo aktivnost in mu s tem daje občutek da je žrtev.
Supervizor ni sposoben razlikovati svojih občutkov od varovančevih, pomilovanje odvrača varovanca od iskanja lastne poti. Supervizor pa ob tem ni sposoben vpogleda v problemsko stanje in pravilnega razumevanja varovančevih občutkov.
Naučimo se v zvezi z empatijo :
– kako izražati kar mislimo in doživljamo
– oddajajmo pristna sporočila
– aktivno poslušaj z vsemi svojimi čuti in poskušaj razumeti, kar je varovanec povedal, in tudi tisto kar ni povedal
– mora spoznati svoje vire za nudenje pomoči in prav tako znati oceniti varovančeve vire ali sposobnosti za osebno rast
Empatični odnos prispeva k :
– spoznanju varovanca
– k zbližanju in zaupanju varovanca
– razumevanje in kontrola zaznavanja
– vzpodbujanju sodelovanja in olajšanje dialoga
– osredinja na vsebino varovančeve izkušnje, občutke, vedenje
– odpira pot varovančevi aktivnosti
V ZN se uporablja izobraževalna/edukativna oblika supervizija.
Namen supervizije
– omogočiti strokovnemu delavcu učni proces
– pomagati do njegovih lastnih rešitev problemov s katerimi se srečuje pri delu
– omogočiti učinkovitejše soočanje s stresom
Supervizija omogoča redne refleksije vsebin in procesov lastnega dela MS.
Razvoj razumevanja in spretnosti znotraj lastnega dela.
Sprejemanje informacij in novih perspektiv vezanih na delo.
Medicinska sestra
– sprejemljiva
– sposobna prejemati pomoč kot oseba, človek, profesionalec
– sprejemanje podpore pri soočanju z različnimi dilemami in težavami v ZN
– omogoča izražanje osebnih problemov in težav vezanih na delo
Usmerjevalni element pri MS omogoča :
– boljše planiranje in realiziranje osebnih in profesionalnih zmogljivosti
– višja produktivnost
– zagotavljanje kakovostnega dela
Oblike supervizije
– menedžerska
– supervizija v izobraževanju
– samosupervizija
– inividualna
– skupinska timska
– vrstniška
– intervizija
– diadna supervizija ( drug drugemu )
Modeli v superviziji :
– predstavljajo neko linearno pot ali abecedo A-Ž
– pot je vnaprej začrtana z jasno vsebino – model je čist ( v življenju težko najdemo takšen model )
– instrument za nudenje pomoči, da proces poteka bolj sistematično
Lastni model :
– lastna izkušnja
– poznavanje različnih teorij, metod, tehnik
– uporabi ga skladno s konkretnimi potrebami pri varovancu
Model pomoči :
– je dinamičen ( prilagodljiv )
– kratek
– nelinearen
– ima tri faze ( evalvacija )
Posamezne faze modela :
– ugotovitev problema
– razvjanje cilja
– aktivnost ali kaj bo varovanec naredil
Model po Kokotu ima 3 bistvene elemente :
– pozornost varovanca
– poslušanje varovanca
– empatija
Supervizija
V različnih delovnih okoljih, ustanovah, organizacijah :
– vzgojnem zavodu
– dnevnem centru
– nevladnih organizacijah
Na različnih področjih dela
– prostovoljnost
– praksa s študenti
– v socialnem delu
– v Zn
Za strokovnjake ki delajo z določeno skupino klientov .
– starejšimi osebami
– zlorabljenimi osebami
– zasvojenimi osebami
Središče pozornosti proces supervizantnega profesionalnega učenja in razvoja :
– posredno klient in njegova dobrobit
Funkcije supervizorja v Sloveniji na področju socialnih dejavnosti
Metoda dela s praktiki :
– podporna funkcija
– dinamika v skupini ali timu
– profesionalni razvoj strokovnih delavcev
Kdo je supervizor ?
Je usmerjen v slišati in razumeti supervizanta in njegove dileme, s svojim ravnanjem mu ponuja varen in razviden okvir za praktično refleksijo in učenje novih ravnanj.
Supervizor je vodja ki s paleto metodoloških prijemov usmerja supervizanta skozi proces supervizije k raziskovanju samega sebe, svojega načina vedenja, mišljenja, čustvovanja in odzivanja, kar se zrcali v njegovem ali odsevu skupine.
Supervizor je idealno gledano nekdo ki ima strokovno znanje na področju stroke superviziranca in supervizije in je sposoben vzpostaviti prijetno in zaupno ozračje.
Omogoči varne pogoje za eksperimentiranje.
Kakovost supervizorjev :
Supervizorji : se morajo za svojo vlogo ustrezno strokovno izpopolnjevati
Pervizorji : morajo skrbeti za lastno supervizijo
Supervizorjem je potrebno zagotoviti nenehno podporo in pomoč pri njegovem delu.
Supervizorje je potrebno priznati kot eksperte v klinični praksi.
Supervizija se ne dotika človekovih kognitivnih ampak tudi emocionalnih ravni. Zavedati se moramo da je učenje težak proces, ko se učimo novih poti se lahko pojavi in tedaj je naloga supervizorja vzpodbujati, manj svetovati in nikdar ne soditi!
Z empatijo prisluhnejo svojim supervizirancem in sebi ter o tem lahko govorijo.
So ljudje ki imajo srce na pravem mestu in vedo kaj je ljubezen do samih sebe, do drugih, do sveta, ker gredo v življenju po lastni poti.
Supervizorji morajo pokazati pot svojim supervizirancem ki so jih sami izbrali, jim povedati kakšne so bile posledice in kako so jih sprejeli. To jim bo dalo svobodo, izberejo lastno pot in so pri tem srečni.
Kdo je supervizant ?
Vsebina supervizije
– problem oziroma izkušnje superviziranca z analizo konkretnega dogodka
– spretnosti pomoč in vrednotenje terapevtskega dela z bolniki
– vrednotenje samega sebe in ozaveščenost
– vodenje in svetovanje v negovalni praksi
– sindrom izgorevanja ( Burn-out )
– veljavnost oz. potrditev delovnih interpersionalnih postopkov superviziranca
– povratne informacije ( feedback ) o delu superviziranca
– razprave o travmatičnih dogodkih in kako uspešno jih superviziranec obvladuje
– prisotnost zaščitnih mehanizmov za obvladovanje omenjenih situacij ter njihova učinkovitost in škodljivost
Burn-out sindrom
Zaposleni doživljajo občutek nemoči. Reakcija je sprememba v odnosu do lastnega poklica, do sodelavcev in do klientov.
Marsikdaj je stres – napredujoča groza ki izhaja iz ZN bolnika temveč tudi od kolegic v stroki oz. celotnega zdravstvenega tima.
Delovni pogoji
– delovni čas – delo v izmenah – negativen življenjski ritem
– pomanjkanje MS – neprimerni normativi – neustrezna izobrazba
– psihična in fizična obremenitev – več nalog hkrati
– hitrejše odpuščanje iz bolnišnice
– dokumentacija
– pomanjkanje lastnih strokovnih izkušenj
Na področju ZN se srečujemo z stresnimi situacijami, nekaterih se lahko izognemo drugih žal ne.
Nekatere neizogibne stresne situacije :
– ZN v terminalni fazi življenja
– redno prisotna akutna stanja
– nezmožnost da bi vedno olajšali bolečino
– praktično vedno prisotni problemi v medosebnih odnosih
Nekatere lahko izogibne stresne situacije :
– neprimeren delovni čas
– pomanjkanje MS
– napačno vodenje negovalnega tima
– nezaupanje v lastno strokovno znanje
– neprimeren status ZN v ustanovi
– nerealna pričakovanja do poklica
Fizične posledice stresnih situacij
– pomanjkanje energije
– kronična utrujenost
– zvišana obolevnost
– glavoboli
– težave z hrbtenico
– itd.
Čustvene posledice stresnih situacij
– negativni odnos do samega sebe
– negativni odnos do dela
– negativni odnos do življenja nasploh
– cinizem
– negativizem
– emocionalna izčrpanost – otopelost – neusmiljenost
– jeza
– frustriranost
– konflikt
– občutek brezizhodnosti
Obvladovanje stresa ob neizogibnih situacijah
– pomembno je spoznanje da določeni problemi niso le naši, ampak jih doživljajo tudi drugi, zato se morajo srečevati delavci, ki imajo enake ali podobne težave/probleme
– poklic MS je oblikovan na osnovi potreb bolnikov/varovancev, ob superviziji spoznamo da so pomembne tudi potrebe članov negovalnega tima
Obvladovanje spremenljivih stresnih situacij
– ureditev primarnega delovnega časa
– 12 urni turnusi ( družinski konflikt )
– Vodenje tima ZN ( ukinitev avtoritativnega vodenja, ki znižuje samoiniciativnost , povzroča nekoristno storilnost
Kompetence MS morajo biti jasno zastavljene ( kaj se sme in kaj se ne sme ).
MS se morajo zavedati svoje strokovne vloge.
Ker se razmišljajoča in kreativna MS s tako vlogo ne more identificirati zaide tudi v zelo stresne situacije.
Spremembe v vedenju zaradi stresnih situacij :
– hiperaktivnost
– nemir
– neprilagodljivost
Psihična preobremenjenost privede do vedenjskih sprememb ki se kaže v postopni emocionalni otopelosti oz. neobčutljivosti za potrebe klientov.
V ZN – učni proces – pomoč do lastnih rešitev problemov – učinkovito soočanje s stresom.
ZN in supervizija
Medicinska sestra :
– znanje, trud, zavzetost, empatije
– supervizija – sprememba
– dobro počutje klientov
– samo podoba, lastno občutje