ZAKONSKE PODLAGE in ZAKON O DUŠEVNEM ZDRAVJU
Zakonske podlage in etične dileme v zdravstveni negi na področju mentalnega zdravja
Ustava Republike Slovenije
– pravica do osebne svobode člen. 15, ki pravi, da so človekove pravice in osebne svoboščine omejene s pravicami drugih ljudi;
– člen 16, pravi, da je temeljne človekove pravice in svoboščine dopustno razveljaviti ali omejiti;
– pravica do prostovoljnega zdravljenja člen 51, pravi da nikogar ni mogoče prisiliti k zdravljenju, razen v primerih, ki ga določa zakon;
– člen 52, ustavno varstvo prizadetih oseb.
Medanarodna ureditev
– Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP);
– 5. člen EKČP, zagotavlja pravico do osebne svobode in našteva omejitve te pravice npr. duševno bolnim osebam;
– Vsakdo, ki mu je odvzeta prostost ima pravico do postopka, ki ugotavlja upravičenost v skladu s pravom;
– o postopku odloča sodišče.
Evropska konvencija
– prisilno pridržanje je možno le v primeru obstoja duševne bolezni in ko pacient zaradi te bolezni ogroža sebe in druge ljudi;
– opravičen je tudi sprejem na opazovanje, ko še ni zagotovo, ali je duševna bolezen prisotna;
– pacient ali njegov zastopnik ima možnost sodne presoje v procesu upravičenosti do pridržanja z časovnim intervalom;
– glede na dinamiko bolezni, obstaja možnost ponovnega preverjanja.
Zakon o zdravstveni dejavnosti
– 47. člen pravi,da pacient predhodno soglaša z zdravljenjem, po zdravnikovi informaciji o diagnozi bolezni, prognozi in tveganjih (pojasnilna dolžnost zdravnika);
– 49. člen pravi, da je pridržanje v psihiatrični bolnišnici dopustno, le v primeru ko zaradi narave bolezni ogroža življenje in povzroča škodo sebi ali drugim
– 49. člen pravi, da zdravnik lahko zahteva asistenco policije pri napotitvi na zdravljenje.
Zakon o nepravdnem postopku
– 70. člen določa pogoje za pridržanje na zdravljenju, predvsem bolezen in posledice bolezni;
– 71. člen določa soglašanje z zdravljenjem in je izraz svobodne volje, razen pri mladostnikih in osebah z odvzeto poslovno sposobnostjo.
Kazenski zakonik R Slovenije
– 64. člen določa storilcem kaznivega dejanja, ki so dejanje storili v stanju neprištevnosti ali bistveno zmanjšane prištevnosti, zdravljenje v psihiatrični ustanovi z odredbo sodišča;
– pomembna je teža storjenega dejanja, stopnja duševne motenosti in nevarnost ponovitve dejanja zoper življenje, telo, spolno nedotakljivost ali premoženje na prostosti;
– sodišče izda sklep z utemeljitvijo in časovnim intervalom;
– sprejeti so varovani na oddelek, pomembna je omejitev svobode gibanja, stikov z zunanjim svetom in pravice do soglasja k medicinskim ukrepom;
– zadržanje na zdravljenju velja do določenega datuma, in izdaje novega sklepa, ki pomeni nadaljnje pridržanje ali odpravo sklepa.
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih
– starši sporazumno zastopajo pravice otrok, 113. člen;
– nesoglasje staršev, rešuje pristojni Center za socialno delo;
– pravice oseb pod skrbništvom (duševno manjrazviti, odvisni od psihoaktivnih substanc) zastopa skrbnik.
Zakon o duševnem zdravju
– sprejet v parlamentu julija 2008;
– bo stopil v veljavo 1. 1. 2009;
– institut zastopnika;
– poudarja pravice do odklonitve zdravljenja;
– je usklajen z Evropskimi smernicami.
Hospitalizacija proti volji pacienta
– kadar narava bolezni ne dopušča zavestne odločitve in upoštevanje svobodne volje;
– ko je odklonitev zdravljenja posledica pacientovega nerazumevanja lastnega stanja in položaja;
– ko pacient ni sposoben zavestne odločitve, to uredi država z zakoni;
– konflikt med ustavnimi pravicami presoja sodišče.
Kako poteka postopek v bolnišnici?
– zdravnik razloži razloge za sprejem kljub nestrinjanju;
– podpiše dokument o pridržanju brez privolitve;
– utemelji razloge za pridržanje;
– v 48 urah bolnišnica obvesti sodišče o pridržanju pacienta.
Kako poteka na sodišču?
– vodijo vpisnik pridržanih oseb;
– odprejo poseben spis, brez medicinske dokumentacije;
– vodijo evidenco pridržanih oseb, kjer je bil izdan sklep o pridržanju do največ 1 leta;
– sodišče obvesti bolnišnico in sodnega izvedenca o dnevu pregleda pred neodvisno komisijo;
– komisija opravlja delo v bolnišnici, paciente spremlja diplomirana medicinska sestra/ zdravstvenik;
– komisija pregleda medicinsko dokumentacijo, vsebuje zapis o pacientu star največ dan ali dva;
– izda pisni sklep o pridržanju, določi čas in postavi zagovornika po uradni dolžnosti;
– pacient prejme sklep in ima možnost pritožbe.
Etična načela
– dobronamernost,
– pravičnost,
– spoštovanje avtonomije,
– resnicoljubnost,
– zvestoba.
V zdravstveni negi pacienta z duševno motnjo se kažejo dileme med upoštevanjem Kodeksa in ukrepi, ki so včasih potrebni za varovanje življenja in zdravja. Zunanji opazovalec lahko ravnanje oceni kot sporno.
Kodeks etike medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov
– Kodeks etike je dokument, ki narekuje spoštovanje in razvijanje poklicnih humanih vrednot in nam služi kot osnova za naše skupno razmišljanje, kot vzpodbuda za izmenjavo mnenj, kot osveščanje našega poklicnega ravnanja.
Vsak posameznik je etično odgovorno bitje. V času izobraževanja se oblikujejo profesionalne vrednote ki jih posameznik vgradi v svoj vrednostni sistem.
Druge etične dileme v zdravstveni negi
– izvajanje posebnih varovalnih ukrepov za zagotavljanje varnosti;
– fizično omejevanje nasilnega pacienta;
– aplikacija zdravil proti volji pacienta.
Medicinska sestra je pogosto vključena v sprejemanje etičnih odločitev in se sama sprašuje o etičnosti izvajanja aktivnosti zdravstvene nege.
PREVENTIVA IN PROMOCIJA DUŠEVNEGA ZDRAVJA
Ideal zdravja po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO)
Zdravje je stanje popolnega psihičnega, fizičnega in socialnega blagostanja in ne le odsotnost bolezni in invalidnosti (WHO, 1946).
Razširjeno pojmovanje zdravja
– vir in sredstvo za življenje;
– sposobnost opravljanja nalog in opravil;
– posameznikom omogoča razvoj sposobnosti;
– zadovoljevanje potreb in hotenj;
– spreminjanje okolja in prilagajanje;
– z drugimi ljudmi v skupnosti ustvarja harmonične odnose.
Duševno zdravje
– relativno stanje brez duševnih motenj;
– oseba deluje usklajeno;
– uveljavlja svoje zmožnosti;
– sposobnost usklajenega sodelovanja z drugimi in ustvarjanja harmoničnih odnosov.
Dileme
– duševno zdravje se objektivno težko definira;
– vzroki duševnih motenj niso natančno definirani, ni enega vzroka;
– gre za součinkovanje različnih dejavnikov;
– poudarek je na vplivu okolja in osebnostnih lastnostih posameznikov.
Duševne motnje so:
– manifestacije bolezensko spremenjenih vedenjskih ali bioloških funkcij posameznika, ki je zaradi simptomov prizadet, njegovo funkcioniranje je slabše in manj uspešno rešuje vsakodnevne probleme.
Rizični dejavniki
– družinska obremenjenost;
– spol;
– starost;
– pomanjkanje socialne podpore;
– pomanjkanje avtonomije;
– neugodni življenjski pogoji.
Varovalni dejavniki (protektivni)
– strukturirano življenjsko okolje;
– razvite socialne spretnosti;
– osebnostne lastnosti;
– splošna inteligentnost;
– zdravstveno vzgojna prosvetljenost.
Področje preventive
– univerzalno področje delovanja ne glede na rizične dejavnike (stanovanje, preskrbljenost z vodo);
– selektivno področje delovanja, glede na visoko stopnjo razvoja motenj;
– indicirano področje delovanja glede na zelo visoko rizičnost z začetnimi simptomi.
Primarna preventiva
– preprečuje pojav in nastanek bolezni oz. zmanjšuje incidenco (pojavnost);
– splošni nespecifični ukrepi;
– specifični ukrepi.
Nespecifični ukrepi primarne preventive
– optimalno bivalno okolje;
– urejene socialne razmere;
– zdravju prijazen življenjski slog;
– primerna izraba prostega časa;
– zdravstvena vzgoja, dostop da posvetovalnic;
– razvoj infosistema;
– pomoč v stresnih situacijah;
– učenje spoprijemalnih strategij obvladovanja stresa.
Specifični ukrepi primarne preventive
– usmerjeni v odstranjevanja vzrokov duševnih motenj oz. obolevnosti;
– preventivni pregledi nosečnic;
– genetska posvetovalnica glede načrtovanja nosečnosti;
– upoštevanje družinske obremenjenosti;
– svetovanje parom;
– zdravstvena vzgoja nosečnic.
Sekundarna preventiva
– cilja sta zmanjšanje razširjenosti (prevalence) in skrajšanje trajanja bolezni;
– odkrivanje rizičnih skupin;
– psihodiagnostika otrok;
– nujna psihiatrična pomoč osebam;
– spremljanje oseb z motnjo
– krizne intervencije;
– dolgotrajna terapija izven bolnišnice;
– učenje samoobvladovanja;
– podporna mreža v družbi.
Terciarna preventiva
– temelji na cilju, da duševna motnja pusti čimmanj posledic, zmanjšanje invalidnosti;
– krajše hospitalizacije;
– doktrina obravnave oseb z duševnimi motnjami;
– izvenbolnišnična obravnava;
– razvoj obravnave kronično bolnih;
– podpora svojcem bolnikov;
– razvoj skupnostne skrbi;
– razvoj enakih možnosti za integracijo oseb v družbi.
Metode dela
– svetovalno delo v skupnosti (laikom, strokovnjakom);
– strokovni posveti, seminarji na temo duševnega zdravja;
– spreminjanje stereotipov;
– društva in skupine za podporo;
– delavnice za obvladovanje stresa;
– vzdrževalno zdravljenje motenj;
– zdravstveno vzgojno delo s svojci in bolniki;
– oblikovanje stanovanjskih skupin;
– pomoč v socialnem okolju.
Razširjeno pojmovanje zdravja …
predstavlja subjektivno zaznano vrednoto, ki jo označuje kvaliteta življenjskih procesov z dinamičnim razvojem posameznika v določenem okolju.
Model salutogeneze izhaja iz heterostaze, pomanjkanja stabilnosti z vključevanjem resursov in kompetenc posameznika.
Usmeritev k zdravju vključuje:
– zmanjšanje stanj napetosti, stresa;
– minimalizacijo destruktivnih, rizičnih dejavnikov;
– okrepitev razpoložljivih resursov;
– utrjevanje občutka povezanosti (trajnost izkušenj, razpolaganje z resurusi, omogočanje udeležbe in socialnega prepoznavanja);
– utrjevanje partnerskih odločitev.
Razvoj zdravja na individualni ravni
– koncepti, ki zadevajo individuum;
– koncepti, ki zadevajo socialno okolje;
– koncepti, ki zadevajo konflikte in motnje.
Kdaj je človek zdrav?
– dojema sebe celostno, kot individuum;
– zaznava sebe diferencirano od drugih;
– je povezan z življenjskim okoljem;
– zaznava ogrožajoče dejavnike;
– razvija kompetence, resurse in spoprijemalne strategije;
– zmožen je obvladovanja kritičnih življenjskih problemov;
– konstruktivno razvija svoje telesne, duševne in socialne potenciale;
– razvija občutek smiselnosti, integritete, dobrega počutja in koherence s podporo dobre imunofiziologije.
Primer B.
– zadovoljstvo z delom;
– poznavanje svojih obremenitev;
– jasno izražanje lastnih potreb in želj, brez oviranja drugih;
– poznavanje strategij reševanja konfliktov;
– spoprijemanje s stresom;
– smiselna izraba prostega časa;
– širjenje in vzdrževanje socialne mreže;
– skrb za osebnostno rast in razvoj,
– skrb za lastno zdravje.
Dileme preventivnega delovanja pri bolnikih
– na socialno neenakost v ohranjanju zdravja pozitivno vplivajo preventivne aktivnosti;
– tržna orientacija zdravja pa zadeva le premožne;
– izobraževalni programi so namenjeni izobraženim;
– nizkopražni programi delujejo pri nižjih slojih kontraproduktivno;
– model salutogeneze pojasnjuje pomen zdravja, nakazuje rešitve problemov.
KLJUČNI DEJAVNIKI ZA RAZVOJ KRIZE
Odgovor: Okolje, okoliščine, človek
Kaj je kriza?
– neznosna situacija, ki nastopi, zaradi vpliva različnih dejavnikov;
– interakcija med posameznikom in okoljem;
– odziv posameznika na spremenjene, neugodne okoliščine.
Reakcije oseb na krizo?
– ambivalentnost (neodločnost),
– negotovost,
– anksioznost,
– regres,
– dezintegracija osebnosti,
– razrešitev in zorenje osebnosti.
Vrste kriz
– razvojne krize (adolescentna, srednjih let);
– situacijske krize (smrt v družini, izguba službe, sprememba finančnega položaja);
– slučajne krize (naravne: potresi, neurja; nacionalne: vojne, nasilje; kriminalne: umori, bombni napadi).
TEORIJA MODELA HILDEGARD PEPLAU
Teorija medosebnih odnosov Hildegard Peplau – faze odnosa
– faza orientacije, ki poteka ob sprejemu (zaupanje);
– faza identifikacije, ki vključuje ugotavljanje potreb, problemov in uporabo razpoložljivih virov;
– faza interakcije, ko se izvaja proces zdravstvene nege;
– faza razrešitve, ki vključuje končne odnose in se začne takrat, ko je načrt izveden.
POSEBNI VAROVALNI UKREPI ( PVU )
MEDICINSKO OSEBJE NI NE PO ETIČNIH MERILIH, NE PO IZOBRAZBI IN NE PO USPOSOBLJENOSTI POKLICANO ZA OBVLADOVANJE NASILNEGA VEDENJA!
RAZLOGI ZA UVEDBO POSEBNIH VAROVALNIH UKREPOV:
– UKREPI NAMENJENI OMOGOČANJU OBRAVNAVE pacientov (fiksacija roke med aplikacijo infuzije,premedikacija pred medicinskimi posegi…)
– UKREPI POTREBNI ZA OBVLADOVANJE NEVARNEGA VEDENJA
(samopoškodbeno vedenje, samomorilnost, heteroagresivnost)
PRED UVEDBO PVU OCENIMO:
– PACIENTOVO STANJE,
– SITUACIJO V KATERI SE NAHAJAMO,
– RAZPOLOŽLJIVOST PRIMERNO USPOSOBLJENIH OSEB.
VRSTE POSEBNIH VAROVALNIH UKREPOV
– MEDIKAMENTOZNI PVU
– Hitra nevroleptizacija
– Sedacija z benzodiazepini
– Sedacija z benzodiazepini in hitro nevroleptizacijo
PO NAVODILIH ZDRAVNIKA!
– FIZIČNI PVU
– Diskretni nadzor
– Ograjica na postelji
– Stalni nadzor
– Fiksacija s pasovi na postelji (oviranje oz. fiksacija)
1. DISKRETNI NADZOR pomeni:
– povečana pozornost osebja,
– pacient ima še vedno ohranjeno delno zasebnost,
– nima občutka, da je pod nadzorom.
ČASOVNI INTERVAL NADZORA JE NA 15 MINUT ALI PO NAVODILU ZDRAVNIKA!
DISKRETNI NADZOR UPORABLJAMO PRI:
– novosprejetnih pacientih na varovane oddelke;
– nejasnih samomorilnih grožnjah
– Nevarnosti padca;
– Predelirantnemu stanju;
– Potencialni verjetnosti heteroagresivnega vedenja…
2. OGRAJICA NA POSTELJI
– UPORABLJAMO JO PRI:
– Ležečih pacientih
– Starostnikih
– Telesno oslabelih pacientih
-GLAVNI NAMEN JE PREPREČITEV PADCEV S POSTELJE
POZOR PRI NEMIRNIH PACIENTIH!
3. STALNI NADZOR pomeni:
– NEPRETRGANO VAROVANJE PACIENTA!
– IZVAJAMO GA LAHKO SAMO NA VAROVANIH OZ. INTENZIVNIH ODDELKIH!
STALNI NADZOR UPORABLJAMO PRI:
– pacientih z jasno izraženo samomorilnostjo
– pacientih z delirantno skaljeno zavestjo
– Veliki nevarnosti samopoškodbe
– Nestabilnih vitalnih funkcijah
– Fiksaciji s pasovi na postelji
4. FIKSACIJO S PASOVI NA POSTELJI (OVIRANJE OZ. FIKSACIJA) UPORABLJAMO PRI:
– Avtoagresivnih pacientih
– Heteroagresivnih pacientih
– Zelo agitiranih pacientih
IZVAJANJE:
– Po naročilu zdravnika
– Ob prisotnosti zdravnika razen v primerih , ko to ni mogoče
– Izvajanje ukrepa zahteva večje število primerno usposobljenega zdravstvenega osebja (5)
– Stalni nadzor v času oviranja
– Najmanj na 6 ur mora pacienta videti zdravnik
– Ves postopek mora biti ustrezno dokumentiran
INDIKACIJE ZA FIZIČNO OVIRANJE:
– Preprečitev neposredne nevarnosti poškodb za pacienta in osebje;
– Preprečitev resne škode na inventarju;
– Da zmanjšamo stimulacijo iz okolja, ki pacientu škoduje (maničen pacient);
– Na zahtevo pacienta
– Da preprečimo resne motnje v terapevtskem programu
KONTRAIDIKACIJE ZA FIZIČNO OVIRANJE
– nadomeščanje za medikamentoznega zdravljenja;
– sankcioniranje;
– odgovor na neprijetno pacientovo vedenje, ki ni nevarno;
– kadar postopka ne moremo izvesti brez ogrožanja varnosti osebja in pacienta;
– pri pacientih, ki so vitalno ogroženi.
DODATNI PREVIDNOSTNI UKREPI SO POTREBNI PRI:
– OTROCIH
– STAREJŠIH
– TELESNO HUDO BOLNIH
STRANSKI UČINKI ZDRAVIL
PRIPRAVE OB UVAJANJU TERAPIJE
– ANTROPOMETRIČNE PREISKAVE,
– MERITVE VITALNIH ZNAKOV,
– OBSEG TREBUHA, MEČ, ŠČITNICE;
– PREISKAVE KRVI in URINA;
– EEG, EKG, CT, MR in UZ;
– PREGLED OČESNEGA OZADJA,
– TSH in KREATININ KLIRENS,
– TEST NA NOSEČNOST,
– INTERNISTIČNI PREGLED in NEVROLOŠKI PREGLED
– drugo po potrebi.
ZGODOVINA
– 3000 let pnš. Rauwolfija serpentina/suhe rastline, proti blodnjavosti (pagal-ka-dava v indijskem jeziku);
– čarovniki, vrači s pripravki, ki so vsebovali različne snovi;
– na Vzhodu so pomagali z opijem, hašišem (poznal tudi Hipokrat);
– ob koncu 18. Stol. Kreapelin, morfij, eter, kroroform, scopolamin, tein
– 1920-1950 zdravljenje progresivne paralize z malaričnim serumom;
– terapija s trajnim/delnim spanjem (aplikacija uspavala-somnifen, trial, dual posebni pogoji, soba, tema, nadzor, iv. prehrana, čistoča) /smrtni primeri v privatnih sanatorijih/veliko osebja(Klaesi 1922);
– Sakel (1933)opisal zdravilni učinek hipoglikemije/redilne kure;
– Meduna (1935) konvulzivno zdravljenje/kafrino olje im. ali cardiazol/krči;
– Cerletti in Bini (1938) elektrokonvulzivne napade;
– 19 stol. (Burghard) psihokirurške oz. Moniz (1936);
– Freud psihoterapija konec 19. začetek 20. stoletja.
FARMAKOLOŠKO ZDRAVLJENJE
– Delay in Deniker (1952) sta v Parizu v psihiatriji uporabila klorpromazin (largaktil);
– 1957 imipramin (Eupramin), inhibitorji MAO/toksični
– istočasno uvedba anksiolitikov (benzodiazepini in nebenzodiazepini);
– novejši čas prinaša zdravila s selektivnim učinkom in z malo ali nič stranskih učinkov.
Delitev
– KLASIČNI ANTIPSIHOTIKI,
– ANTIDEPRESIVI,
– ANKSIOLITIKI,
– HIPNOTIKI,
– STABILIZATORJI RAZPOLOŽENJA,
– ZDRAVILA ZA ZDRAVLJNJE ORGANSKIH MOTENJ,
– POMOŽNA ZDRAVILA,
– VZDRŽEVALNA TERAPIJA/DEPO.
1. ANTIPSIHOTIKI / NEVROLEPTIKI
delovanje
– blokirajo dopaminske receptorje (receptor D2/ vlogo pri psihozah);
– imajo različno moč povezovanja na receptorje;
– blokirajo serotoninske receptorje 5HT2, in še nekatere /adrenergične, histaminske, holinergične/;
– terapevtski učinek se pojavi po tednu/ celica potrebuje čas spremembo;
– pri novejših(Risperdal, Zyprexa) JE malo stranskih učinkov, vplivajo na pozitivne znake/halucinacije in blodnje.
EKSTRAPIRAMIDNI ZNAKI
ZGODNJI/AKUTNI ZNAKI
– AKUTNE DISTONIJE/DISKINEZIJE (tveganje mlajši moški, hitrost večanja odmerkov, pojav v 2,5-25%, 24-72 urah po uvedbi, v 5 dneh 90% vseh)
– AKATIZIJA(ženski spol, alkoholizem, sočasno jemanje estrogenov, poškodbe CŽS, motnje kognitivnih funkcij, nizko železo, pojav od 25- 75%)
– PARKINSONIZEM( ženske, afektivne motnje, pri depojskih preparatih, kombinacija litijem, od 20-40%)
– MALIGNI NEVROLEPTIČNI SINDROM (moški, nižja starost, nevrološke okvare, telesna bolezen, dehidracija, hitro večanje odmerkov, im. oblika, v 1-2%, razvoj v 24-72 ur, oz. KADARKOLI)
POZNI ALI KASNI STRANSKI UČINKI NEVROLEPTIKOV/ANTIPSIHOTIKOV
– MALIGNI NEVROLEPTIČNI SINDROM (moški, nižja starost, nevrološke okvare, telesna bolezen, dehidracija, hitro večanje odmerkov, im. oblika, v 1-2%, razvoj v 24-72 ur, oz. kadarkoli);
– TARDIVNE DISKINEZIJE (starejši, ženske, afektivne motnje, postmenopavza, akumulativnost zdravila, vzdrževalno zdravljenje, sladkorna bolezen brez insulina, 24-70%, v 3-12 mesecih po začetku zdravljenja).
DRUGI STRANSKI UČINKI
– SEDACIJA (zaspanost),
– ANTIHOLINERGIČNI (suha usta, upočasnjeno praznjenje želodca, motena prebava, zaprtje, tahikardija, retenca ali inkontinenca urina, zmedenost, spominske motnje);
– HIPOTENZIJA (nevarnost tromboze, pljučne embolije);
– POVEČANO IZLOČANJE PROLAKTINA (motnje menstrualnega ciklusa, galaktorejo, ginekomastijo);
– TELESNA TEŽA (želja po OH, 7-16% povečanj TT);
– MOTNJE TERMOREGULACIJE (hipertermija);
– ZNIŽAN PRAG VZDRAŽNOSTI ZA KRČE (epileptični napadi).
– SPOLNE MOTNJE (libido, orgazem, ejakulacija, erekcija, pojav v 23-54 %);
– FOTOSENZIBILIZACIJA (odsvetovati sončenje);
– ALERGIČNE REAKCIJE (izpuščaj po obrazu, vratu, prsih in ekstremitetah, in/ali hujše reakcija);
– HOLESTATSKI IKTERUS (zvišanje jetrnih encimov);
– HEMATOLOŠKE KOMPLIKACIJE (nižanje L, motnje koagulacije);
– VPLIV NA RAZPOLOŽENJE IN VEDENJE.
– SPOZNAVNE FUNKCIJE (upad kognitivnih funkcij, spomin, pozornost);
– NENADNA SMRT (pri telesno izčrpanih, starejših, agitiranih, brez predhodne bolezni, nepričakovano, vzroki zaradi spregledanih prejšnjih stranskih učinkov);
– PREKOMERNI ODMERKI (hipotenzija, depresija dihanja, povečani stranski učinki);
– KONTRAINDIKACIJE (glavkom, stenoza pilorusa, povečana prostata, previdnost pri jetrnih, epileptikih).
2. ANTIDEPRESIVI
– ZDRAVILA VPLIVAJO NA FUNKCIONALNO POMANJKANJE OZ. MOTEN PRENOS NEVROTRANSMITERJEV (noradrenalin, serotonin, redko dopamin), oz. PRILAGODITVE RECEPTORSKIH FUNKCIJ:
-vplivajo na nevrotransmisijo
-časovni odlog učinka na 1-2 tedna
-zaradi povečanja števila receptorjev in specifične občutljivosti .
– UČINKI SO REZULTAT SOUČINKOVANJ IN RAVNOVESIJ MED RAZLIČNIMI STRUKTURAMI, NEVROTRANSMITERJI IN RECEPTORJI!
DELITEV
– TRICIKLIČNI ANTIDEPRESIVI (TCA)(Anafranil,Amyzol,Sineqan,);
– SELEKTIVNI INHIBITORJI PONOVNEGA PRIVZEMA SEROTONINA(SSRI) (Zoloft, Prosac, Avoxin, Cipramil);
– BLOKATORJI PONOVNEGA PRIVZEMA -NA, SERT (Ladiomil, Vivalan);
– SEROTONERGIČNA ZDRAVILA (Coaxil)
– ANTAGONISTI SEROTONINSKIH RECEPTORJEV (Devidon)
– in drugi.
STRANSKI UČINKI
– VEGETATIVNI ZNAKI in VPLIV NA RR, P, D, T;
– VRTOGLAVICA,
– PRETIRANA UMIRJENOST in UPOČASNJENOST;
– UTRUJENOST in ZASPANOST;
– SUHA USTA,
– RETENCA in OBSTIPACIJA;
– MOTNJE AKOMODACIJE,
– BRUHANJE in SLABOST
– TREMOR,
– MOTNJE SPOLNOSTI (LIBIDO in POTENCA);
– ABSURDNI UČINEK NA SPREMEMBO RAZPOLOŽENJA/PRI BAM.
– POTENJE,
– REDKI ODTEGNITVENI ZNAKI,
– PRI STAROSTNIKIH MOTNJE RITMA IN PREVODNE MOTNJE ter SPREMEMBE EKG;
– SPOZNAVNE MOTNJE/TEŽAVE V MIŠLJENJU, POZORNOSTI in ZBRANOSTI;
– STANJA ZMEDENOSTI,
– DELIRIJ.
PREVIDNOST
– PREOBČUTLJIVOST ZA SESTAVINE;
– PRI KONVULZIVNIH NAPADIH;
– PRI SOČASNEM DAJNAJU DRUGIH ZDRAVIL;
– NE DAJE SE NOSEČNICAM IN DOJEČIM MATERAM;
– SOČASNEM DAJANJU ANESTETIKA/LIDOKAIN;
– PRI APLIKACIJI ANTIHIPRTONIKA/NIŽAJO TLAK;
– PREVIDNOST PRI VOŽNJI IN UPRAVLJANJU S STROJI;
– POVEČANA PROSTATA,
– GLAVKOM.
3. ANKSIOLITIKI
– UČINKUJEJO NA SIMPTOME TESNOBE IN STRAHU;
– UČINEK JE NA RECEPTORJE V LIMBIČNEM SISTEMU;
– 25 % ŽENSK IN 10 % MOŠKIH ENKRAT LETNO ZAUŽIJE ANKSIOLITIK;
– KOMBINIRAJO SE Z ALKOHOLOM;
– JEMLJEJO SE TUDI, KO NI ZDRAVSTVENE INDIKACIJE;
– NAJVEČ SE PREDPISUJE APAURIN, LEXAURIN, LORAM.
STRANSKI UČINKI
– MOTNJE ZBRANOSTI, POZORNOSTI IN SPOMINA PRI DOLGOTRAJNI UPORABI;
– AKUMULACIJA ZDRAVILA PRI STAREJŠIH;
– ZASPANOST IN UTRUJENOST;
– POČASNE REAKCIJE/ VOŽNJA IN UPRAVLJANJE Z MOTORNIMI VOZILI;
– PRIZADETA VIDNO MOTORIČNA KOORDINACIJA;
– ATAKSIJA,
– ZATIKANJE PRI GOVORU,
– ODVISNOST PO TEDNIH ALI MESECIH.
PREVIDNOST
– PREOBČUTLJIVOST NA SESTAVINE,
– GLAVKOM,
– PRI JETRNI, LEDVIČNI OKVARI IN PLJUČNI INSUFICIENCI;
– ANAMNEZA ODVISNOSTI;
– NOSEČNOST IN DOJENJE;
– PRI POKLICNIH VOZNIKIH IN DELAVCIH PRI STROJIH/ VPLIV NA PSIHOFIZIČNE SPOSOBNOSTI .
4. HIPNOTIKI
– UČINEK NA SPANJE;
– SELEKTIVNI S KRATKIM IN DOLGIM UČINKOM;
– DODATEN UČINEK NA ZMANJŠANJE NEMIRA, STRAHU.
STRANSKI UČINKI
– OBČUTLJIVOST NA SESTAVINE,
– UTRUJENOST IN ZASPANOST;
– KONFUZNOST IN ZMEDENOST;
– VRTOGLAVICE,
– NIZEK RR, P
– DIPLOPIA/DVOJNI VID;
– POTENJE.
PREVIDNOST
– PRI STAREJŠIH Z OKVARAMI JETER IN LEDVIC;
– PRI ODVISNIH OD PREPOVEDANIH IN DRUGIH DROG;
– NOSEČNICAH, PRI DOJEČIH MATERAH;
– UPRAVLJANJU Z MOTORNIMI VOZILI.
5. ZDRAVILA ZA ZDRAVLJENJE ORGANSKIH MOTENJ /NOOTROPIKA
– UPOČASNI NAPREDOVANJE SIMPTOMOV;
– VPLIVA NA FUNKCIONIRANJE (Ebixa, Rymenil, Nimotop);
– PODALJŠA OBDOBJE NEODVISNOSTI;
– POZITIVNO VPLIVA NA SPOZNAVNE FUNKCIJE.
STRANSKI UČINKI
– BRUHANJE IN SILJENJE NA BRUHANJE;
– ANOREKSIJA IN IZGUBA TELESNE TEŽE;
– NESPEČNOST IN UTRUJENOST;
– VRTOGLAVICA IN GLAVOBOL;
– IZPUŠČAJ IN SRBENJE;
– RDEČINA KOŽE NEPOSREDNO PO APLIKACIJI.
PREVIDNOST
– KONTROLA RR IN P;
– KONTROLA FUNKCIJ JETER IN LEDVIC;
– POJAV KONVULZIJ;
– MOTNJE URINIRANJA,
– KONTROLA PREBAVNEGA SISTEMA PRI SOČASNEM JEMANJU PROTIVNETNIH ZDRAVIL IN ANTIREVMATIKOV;
– VPLIV NA RITEM PRI SRČNIH BOLNIKIH;
– PRI ASTMI IN KOPB.
6. STABILIZATORJI RAZPOLOŽENJA
– LITIJ /KONEC 19 STOL. ZA ZDRAVLJENJA GOLŠE;
– VPLIVA NA PRENOS ŽIVČNIH SIGNALOV PREK RAZLIČNIH MEHANIZMOV;
– UČINKOVIT PRI AKUTNEM ZDRAVLJENJU;
– PRI PROFILAKSI EPIZOD.
STRANSKI UČINKI LITIJA
– POLIURIJA IN POVEČANA ŽEJA;
– POVEČANJE TELESNE TEŽE;
– ZMEDENOST, UPOČASNJENOST IN MOTNJE KONCENTRACIJE;
– TREMOR IN MOTNJE KOORDINACIJE;
– BRUHANJE IN DRISKA;
– IZGUBA LAS,
– EDEMI,
– LEVKOCITOZA.
– MOTNJE SRČNE PREVODNOSTI
– HIPOTIREOIDIZEM 5-35% PRI ŽENSKAH
PREVIDNOST
– PRI BOLEZNIH LEDVIC IN SRCA;
– NOSEČNICAH IN MED DOJENJEM;
– HITRO TOKSIČNI UČINKI OD 1,5-2,0 mmol/l
-utrujenost, močen tremor, driska, bruhanje
-ataksija, motnje govora, nistagmus, nehotni zgibki
-parkinsonski znaki
-ali demence.
TOKSIČNI UČINKI SO REVERZIBILNI ALI PA TUDI TRAJNI!
VZDRŽEVALNA TERAPIJA
– PRI 80% BOLNIKOV, KI PRENEHAJO Z ZDRAVILI SE SHIZOFRENIJA PONOVI PO 1 LETU;
– PONOVITEV PRI TISTIH, KI JEMLJEJO ZDRAVILA JE 30%;
– 20% BOLNIKOV PO PRVI EPIZODI NE JEMLJE ZDRAVIL IN NI PONOVITVE;
– VNAPREJ SE TEŽKO DOLOČI KATERI BOLNIKI NE POTREBUJEJO ZDRAVIL.
VZDRŽEVALNA TERAPIJA JE INDICIRANA
– VSEH OBLIKAH SHIZOFRENIJE;
– SHIZOAFEKTIVNIH MOTNJAH;
– KRONIČNI MANIČNI ALI BIPOLARNI AFEKTIVNI MOTNJI;
– PRI NEODZIVNIH NA LITIJ IN PODOBNE PREPARATE.
ZDRAVSTVENO VZGOJNO DELO
– SVETUJEMO POGOVOR Z ZDRAVNIKOM O UČINKIH ZDRAVIL;
– POGOVOR TUDI O STRANSKIH UČINKIH;
– ODMERKA ZDRAVIL NI DOVOLJENO SPREMINJATI BREZ DOGOVORA Z ZDRAVNIKOM;
– POTREBNO JE OPAZOVATI STRANSKE UČINKE;
– ZNAKI POSLABŠANJA BOLEZNI SE LAHKO PROJAVIJO MED ZDRAVLJENJEM;
– PIŠITE DNEVNIK OPAŽANJ – BODITE NATANČNI;
– SPREMEMBE POVEJTE SVOJEM ZDRAVNIKU;
– REDNI KONTROLNI PREGLEDI PRI ZDRAVNIKU
– O ZDRAVILIH POUČITI TUDI SVOJCE/DOMAČE.