Neverbalna komunikacija z pacientom

Komunikacija z pacientom, poteka med njim in zdravstvenim osebjem. Namen komunikacije ni zgolj posredovanje informacij pacientu in zbiranje podatkov o njem, pač pa spodbuja aktivno sodelovanje pacienta ob analizi posredovanih vsebin, kritično razmišljanje, zavzemanje ali spreminjanje stališč in spremembo v ravnanju ali vedenju. Spretnosti v medsebojnih odnosih so sestavni del nekaterih poklicev. Posebnost poklica v zdravstveni negi je delo z ljudmi v vseh stanjih zdravja in bolezni ter v različnih okoljih, torej tudi z intubiranim pacientom.

Nebesedna ali neverbalna komunikacija je vse komuniciranje brez besed, kjer pomene izmenjujemo s pomočjo simbolov, kretnjami rok ipd. V medsebojnem komuniciranju ima neverbalna komunikacija vrsto pomembnih funkcij. Na vsebinski ravni neverbalna sporočila spreminjajo, potrjujejo, dopolnjujejo in širijo tehtnost izgovorjene vsebine in usmerjajo k delu z vsebino. Neverbalno komunikacijo pa uporablja tudi bolnik s tubusom, ko nam sporoča svoje stanje, potrebe in želje. Preberi več o Neverbalna komunikacija z pacientom

Psihoonkologija

Psihoonkologija izhaja iz psihosomatskega gledanja v medicini in skuša rakave bolezni obravnavati celostno; upoštevajoč medsebojno soodvisnost telesnega in duševnega, kot tudi vlogo psihosocialnih in socioekonomskih dejavnikov pri nastanku bolezni, njenem razvoju in poteku. Poudarja pomen bolnikovega aktivnega sodelovanja in vključuje psihoterapevtski pristop.

Vprašanje, ali obstajajo čustveni in psihosocialni vplivi na nastanek raka, ni novo, saj je že Hipokrat v 3. stol. pred n.š. opazoval, da melanholični ljudje pogosteje obolevajo za rakom. V 19. stoletju so postajala psihosomatska razmišljanja o nastanku raka vse bolj jasna. V zadnjih desetletjih pa so v številnih usmerjenih retrospektivnih in prospektivnih študijah, prav tako pa tudi pri poskusih na živalih natančneje raziskovali psihološke dejavnike bolezni. Opisujejo značilne osebnostne lastnosti bolnikov in njihove obremenjujoče življenjske razmere, poudarjajo pomen izgub, kronične žalosti in depresije za nastanek bolezni. Nova spoznanja so začeli uvajati v klinično delo. Uveljavilo se je ime psihoonkologija, ki pridobiva vse večji pomen v multidisciplinarni obravnavi raka. Preberi več o Psihoonkologija