Protibolečinska obravnava terminalnega onkološkega pacienta

Za terminalnega bolnika štejemo bolnika z rakom, pri katerem je bolezen tako napredovala, da onkološko zdravljenje ni več možno, niti smiselno in pri katerem začnejo odpovedovati življenjsko pomembni organi, zato lahko v kratkem času (nekaj tednov, dni ali ur) pričakujemo smrt.

Bolečina je kompleksna človekova izkušnja, ki vedno močno vpliva na posameznikovo počutje in kakovost življenja. Najpogosteje je to signal, da je s človekovim zdravjem nekaj narobe. Je posledica aktualne ali potencialne poškodbe tkiva. Vpliva na človekovo fizično, psihično in socialno funkcionalnost. Margo McCaffery (1968 cit. Ščavničar, 1977) meni, da je bolečina prisotna kjerkoli in kadarkoli nam posameznik pove, da jo čuti oz. doživlja in je tako močna, kot jo sam ocenjuje. (Ščavničar, 2004).

Skoraj vsi bolniki z rakom imajo več različnih komponent bolečine. Pri nekaterih bolnikih lahko osem desetin jakosti bolečine izvira izključno iz telesnega mehanizma, medtem ko pri drugih enaka jakost bolečine izvira iz strahu, depresije ali zmedenosti. Pri teh je le malo verjetno, da se bo bolečina zmanjšala po opioidih. (Onkološki inštitut Ljubljana, 2008)

Najprimernejši opioidi za uporabo v paliativni oskrbi:

  • oksikodon, mofrin, hidromorfon, fentanil, buprenorfin (našteti nimajo najvišjega mogočega odmerka in ne zmanjšujejo oz. zavirajo delovanja drugih opioidov).

Pri načinu jemanja zdravil ima prednost terapija per os, če pa ta način ni mogoč uporabimo rektalno, transdermalno ali paranteralno obliko. (Onkološki inštitut Ljubljana, 2008)

Preberi več o Protibolečinska obravnava terminalnega onkološkega pacienta