V preteklosti je zdravljenje s krvjo temeljilo v največji meri na uporabi polne krvi. Čeprav polno kri v določenih primerih še kar uporabljamo, temelji sodobno zdravljenje na uporabi specifičnih, klinično indiciranih pripravkov iz polne krvi. To pomeni, da bolnik dobi le tisto sestavino krvi, ki jo potrebuje, v takšni količini, koncentraciji in obliki, da dosežemo najboljši možni terapevtski učinek. S tem se izognemo nepotrebnemu in morda škodljivemu vnosu odvečnih sestavin (Lukić, 1995 v Gregorc, b.l.).
Krvni pripravki so zdravilne sestavine krvi: eritrociti, levkociti, trombociti in plazma. Pridobivamo jih iz polne krvi z različnimi metodami, kot so centrifugiranje, filtriranje in zmrzovanje. Za tovrstne postopke se uporabljajo posebne naprave, ki praktično vse delo opravijo same, zaposleni jih le nadzirajo. Preberi več o Granulofereza