Granulofereza

V preteklosti je zdravljenje s krvjo temeljilo v največji meri na uporabi polne krvi. Čeprav  polno kri v določenih primerih še kar uporabljamo, temelji sodobno zdravljenje na uporabi specifičnih, klinično indiciranih pripravkov iz polne krvi. To pomeni, da bolnik dobi le tisto sestavino krvi, ki jo potrebuje, v takšni količini, koncentraciji in obliki, da dosežemo najboljši možni terapevtski učinek. S tem se izognemo nepotrebnemu in morda škodljivemu vnosu odvečnih sestavin (Lukić, 1995 v Gregorc, b.l.).

Krvni pripravki so zdravilne sestavine krvi: eritrociti, levkociti, trombociti in plazma. Pridobivamo jih iz polne krvi z različnimi metodami, kot so centrifugiranje, filtriranje in zmrzovanje. Za tovrstne postopke se uporabljajo posebne naprave, ki praktično vse delo opravijo same, zaposleni jih le nadzirajo.             Preberi več o Granulofereza

Gama globulini

Plazemske beljakovine (tudi serumske beljakovine) so beljakovine v krvni plazmi. Pri človeku predstavljajo okoli 7 % celotne krvne plazme. Večina teh beljakovin oz. proteinov je sintetizirana v jetrih, razen imunoglobulinov; jetra dnevno sintetizirajo okoli 25 g proteinov, kar predstavlja 50 % celotne proteinske sinteze v jetrih.

Opravljajo številne funkcije, med drugim uravnavajo volumen krvi, prenašajo hranilne snovi, hormone, kovinske ione, lipide (apolipoproteini) idr. ter sodelujejo pri strjevanju krvi inimunskem odzivu. Spremenjene količine proteinov v plazmi lahko nakazujejo na bolezensko stanje. Preberi več o Gama globulini

Plazmafereza

Plazmafereza je postopek zbiranja plazme, pri katerem krvodajalcu odvzamemo polno kri, izločimo plazmo in vrnemo krvne celice nazaj v krvni obtok. Krvodajalcu odvzamemo 500 ml plazme. Postopek odvzema plazme traja približno pol ure. Plazmaferezo opravljamo na posebnih računalniško vodenih aparatih. Krvodajalec lahko pride ponovno na odvzem plazme že po dveh tednih. V enem letu lahko krvodajalec da do 15 litrov plazme (ZTM, 2007).

S plazmaferezo zdravimo bolnike z imunsko povzročenimi boleznimi ledvic, ki v kratkem času lahko toliko okvarijo ledvice, da pride do ledvične odpovedi in dialize. Prav tako zdravimo bolnike s prizadetostjo živčevja, ki se kaže v ohromelosti, in ki jih skupaj z nevrologi uspemo spet postaviti na noge. Membranska plazmafereza pomaga bolnikom z odpovedjo jeter preživeti do takrat, ko jim presadijo nova jetra in jim s tem rešijo življenje. Pomembno vlogo ima plazmafereza tudi pri odstranjevanju patološko visoke koncentracije beljakovin, kar moti prekrvavitev možganov z možnimi najhujšimi posledicami, pa tudi pri zdravljenju trdovratne oblike zavračanja presajene ledvice (UKC Ljubljana, 2012). Preberi več o Plazmafereza

Transfuzijska medicina

Avtotransfuzija:

  • dajalec in prejemnik je ena in ista oseba (bolnik) ” predoperativna transfuzija
  • prednosti:
    • stimulira delovanje kostnega mozga,
    • najvarnješi način terapije s krvjo (ni prenosa infekcijskih bolezni, ni reakcij po transfuziji,…)
  • hemogram star do 10 dni
  • en ali več odvzemov pred posegom: odvzemi na 5-7 dni, vmesna terapija železovih tablet, zadnji odvzem najmanj 3 dni pred operacijo
  • kontraindikacije:
    • individualno presodi zdravnik transfuziolog,
    • Hb< 100g/l, otroci TT<10 kg,
    • aktivne bakterijske okužbe,
    • pozitivni virusni markerji,
    • nestabilna stanja bolezni srca in ožilja,..
  • odvzeto polno kri hranimo do posega oz 35 dni na +4 do +6°C

Preberi več o Transfuzijska medicina