Test B in D za okulistiko 2015

1. Ostrino vida izrazimo v decimalkah, tako, da npr. ostrina vida 0,5 pomeni 50% normalnega vida. Kako izražamo normalni vid?
   1. Ostrina vida je 1.0
   2. Ostrina vida je 100%
   3. Ostrina vida je 0.1

 

2. Žilnica je plast, ki je med:
   1. Beločnico in mrežnico
   2. Mrežnico in roženico
   3. Roženico in mrežnico

3. Žilnica prinaša v oko:
   1. 20% vse krvi
   2. 40% vse krvi
   3. 70% vse krvi

 

4. Sistolični tlak v arteriji centralis retine je približno:
   1. ½ arterijskega tlaka izmerjenega na roki (ca. 50 – 60 mmHg)
   2. 1/3 arterijskega tlaka izmerjenega na roki (ca 30 – 40 mmHg)
   3. 1/10 tlaka izmerjenega na roki (ca. 10 – 12 mmHg)

 

5. Žilnico in mrežnico ločuje:
   1. Pigmentni epitelij mrežnice
   2. Descemetova membrana
   3. Bowmanova membrana

 

6. Prevladujoči fotoreceptorji v makuli so:
   1. Čepnice
   2. Paličice
   3. Bipolarke

 

7. Škiljenje je lahko posledica:
   1. Refraktivne napake (slabega centralnega vida)
   2. Okvare barvnega vida
   3. Okvare perifernega vida (vidnega polja)

 

8. Akomodacija je povezana z refleksom:
   1. Konvergence
   2. Divergence
   3. Fiksacije

 

9. Pri škiljenju se borimo proti razvoju:
   1. Nepravilnih očesnih gibov
   2. Slabovidnosti (ambliopije)
   3. Astigmatizma

 

10. Očala s konkavnimi (-) stekli korigirajo:
    1. Daljnovidnost (hipermetropijo)
    2. Kratkovidnost (miopijo)
    3. Starovidnost (presbiopijo)

 

11. Vidni živec je sestavljen iz aksonov:
    1. Fotoreceptorjev iz makule
    2. Bipolarnih celic iz mrežnice
    3. Ganglijskih celic mrežnic

 

12. Izpad zaradi okvare na sredini kiazme daje izpad vidnega polja:
    1. Na isti strani (homonimna hemianopsija)
    2. Na obeh zunanjih straneh vidnega polja (bitemporalna hemianopsija)
    3. Na obeh notranjih straneh vidnega polja (binazalna hemianopsija)

 

13. Pri glavkomu so najbolj prizadete:
    1. Bipolarne celice mrežnice
    2. Fotoreceptorji v makuli
    3. Ganglijske celice mrežnice

 

14. Zelena mrena nastane zaradi:
    1. Zvišanja očesnega tlaka
    2. Znižanja očesnega tlaka
    3. Motnosti očesne leče

 

15. Prekatna vodka se tvori:
    1. V ciliarniku in teče skozi zenico v sprednji prekat
    2. V zakotju in teče skozi zenico v zadnji prekat
    3. V ciliarniku in teče skozi zenico v zadnji prekat

 

16. Izpad v vidnem polju zaradi možganske kapi v zatilnem delu možgan je:
    1. Na isti strani (homonimna hemianopsija)
    2. Na obeh zunanjih straneh vidnega polja (bitemporalna hemianopsija)
    3. Na obeh notranjih straneh vidnega polja (binazalna hemianopsija)

 

17. Okvara aferentne zenične reakcije je pokazatelj:
    1. Motnje prevajanja po vidnem živcu s prizadetega očesa
    2. Motnje barvnega vida
    3. Centralne okvare fotoreceptorskih celic
18. Normalen očesni pritisk znaša:
    1. Med 15 – 20 mmHg
    2. Med 20 – 25 mmHg
    3. Med 25 – 30 mmHg

 

19. Očesni pritisk pri glavkomu zaprtega zakotja preseže polnilni tlak arterij, ki vstopajo v oko, zato privede do hipoksije mrežnice in žilnice in znaša:
    1. Med 15 – 20 mmHg
    2. Med 45 – 75 mmHg
    3. Med 25 – 30 mmHg

 

20. Keratitis je vnetje:
    1. Očesne veznice
    2. Šarenice
    3. Roženice

 

21. Bakterije, ki so najbolj nevarne za dojenčkovo oko so zlasti:
    1. Stafilokoki
    2. Streptokoki
    3. Gonokoki

 

22. Vnetje vidnega živca daje navadno:
    1. Negativni skotom v centru vidnega polja
    2. Pozitivni skotom v centru vidnega polja
    3. Izkrivljene slike v centru vidnega polja

 

23. Bolnik z vlažno obliko starostne degeneracije makule ima v začetni fazi:
    1. Negativni skotom v centru vidnega polja
    2. Pozitivni skotom v centru vidnega polja
    3. Izkrivljene slike v centru vidnega polja

 

24. Če pride do penetrantne poškodbe očesa je potrebno:
    1. Takoj izbirati oko z antibiotikom
    2. Oko sterilno pokriti in čimprej bolnika poslati v oskrbo
    3. Zenico razširiti z midriatikom, da ne pride do vkleščenja šarenice

 

25. Herpetični keratitis navadno nastane:
    1. Na roženici enega očesa
    2. Na roženici obeh oči
    3. Na veznici enega očesa

26. Diabetično retinopatijo zdravimo:
    1. Z lasersko fotokoagulacijo mrežnice
    2. Z insulinom
    3. S spodbujanjem rasti novih žilic

 

27. Odstop mrežnice prepoznamo z:
    1. Bolečim izpadom v centru vidnega polja
    2. Nebolečim izpadom na periferiji vidnega polja
    3. Bolečinami v očesu z izgubo vida

 

28. Na kaj pomislite pri starejšem bolniku, ki ima nenaden pojav novih bolečin v glavi in se slabo počuti in izgublja vid ali vidi dvojno:
    1. Na možgansko kap
    2. Na možganski tumor
    3. Na temporalni arteritis

 

29. Pri keratokonusu si pacient lahko najbolje izboljša vid z:
    1. Mehkimi kontaktnimi lečami
    2. Trdimi kontaktnimi lečami
    3. Očali

 

30. Očesne obveze nikoli ne namestimo pri:
    1. Konjuktivitisu, kjer se obilno izceja gnojava tekočina
    2. Herpetičnemu keratitisu
    3. Adenovirusnem keratitisu, ki je zelo nalezljiv

 

—

 

Žilnica

1. kaj je uveitis: vnetje Prizadeta je celotna žilna ovojnica ali le posamezni deli. Vnetje šarenice je iritis, vnetje ciliarnega telesa je cyclitis in vnetje žilnice chorioditis.

 

1. kaj je uveitis anterior in kaj uveditis posterior: anterioràvneta šarenica in ciliarno telo to se imenuje iridocyclitis ali sprednji uveitis; posteroiràvnetje žilnice

 

1. komplikacije uveitisa: prizadeta vidna ostrina, skaljevanje leče, močno prizadet vid

 

1. vzroki uveitisa: tuberkuloza, vnetna žarišča v glavi, revmatske bolezni

 

1. zdravljenje uveitisa: zmanjševanje vnetja in preprečevanje zadnjih sinehij s kortikosteroidi in močnimi midriatiki, v akutni fazi ogrevanje in obveza. Če vnetje povzroči povišan očesni pritisk ali sekundarni glavkom, pa antiglavkomska terapija.

 

1. najpogostejši maligni tumor uveje: maligni melanom

 

Mrežnica

1. katere so čutilne celice mrežnice in za kaj so odgovore: paličice in čepke. Paličice zaznavajo svetlobo in temo. Čepki pa so odgovorni za centralno vidno ostrino in barvni vid

 

1. motnje barvnega vida: so lahko prirojene ali pridobljene. Protanopijaàne vidi rdeče, devteranopijaàne vidi zelene, tritanopijaàne vidi modre. Če so motnje manj izražene govorimo o anomaliji. Za preizkus uporabljano različne teste, največkrat barvne tablice z zanki, ki se med seboj razlikujejo po barvi, nasičenosti in svetlosti

 

1. kaj pomeni slepa pega in kaj rumena pega: slepa pega je področje brez čutilnih celic in na tem mestu izhajajo optična vlakna iz zrkla, ter tako tvorijo vidni živec, to področje je veliko 1,5mm. rumena pega je področje najostrejšega vida, velikosti 1,5-2mm, v njej se nahajajo predvsem čepki, ki so odgovorni za centralni in barvni vid.

 

1. naštej metode za pregled očesnega ozadja: oftalmoskopiranje, s pomočjo preiskovalnih kontaktnih leč na biomikroskopu ali špranjski svetilki, fluoresceinska angiografija

 

1. katere so funkcionalne preiskave mrežnice: določitev vidne ostrine, določitev vidnega polja, merjenje adaptacijske krivulje, barvni vid, elektroretinografija

 

1. katere so glavne patološke spremembe na mrežnici: edem, krvavitve, eksudati, brazgotine

 

1. naštej glavne bolezni žil mrežnice: zapora centralne mrežnične arterije, zapora centralne mrežnične vene, diabetična retinopatija, hipertonična retinopatija

 

1. spremembe na mrežnici pri visoki kratkovidnosti ali miopiji: okrog papile pride do atrofije žilnice(conus myopicus), v makuli se lahko pojavi krvavitev(Fuchsova lisa), na perifernih predelih cistične degeneracije, kar lahko povzroči raztrganine mrežnice in njen odstop

 

1. znaki odstopa mrežnice: bliskanje (fosfeni), ki se javlja na določenem mestu v vidnem polju. Ko je odstop mrežnice že prisoten, zazna bolnik pred tem očesom temno zaveso

 

1. za katero obolenje mrežnice je značilna nočna svetloba in cevasto vidno polje: pigmentna retiopatija (retinopathia pigmentosa)

 

1. kateri je najpogostejši tumor očesa pri majhnih otrocih in kako ga odkrijemo: retinoblastom. Odkrije se zaradi sivega refleksa skozi zenico-levkokorija, škiljenje prizadetega očesa, draženje zrkla, bolečine

 

Leča

1. kaj je katarakta: siva mrena

 

1. naštej vrste katarakt: prirojene katarakte (cataracta congenita), pridobljenje katarakteàsenilna(c.praesenilis), po poškodbi(c.traumatica), komplicirane(c.complicata)

 

1. naštej glavne vzroke prirojene katarakte: dednost, embriopatije, bolezni v nosečnosti(virusne infekcije, sifilis, toksoplazmoza, sladkorna bolezen, obsevanje)

 

1. vrste operacij katarakt: intrakapsularna odstranitev, ekstrakapsularna odstranitev(fakoemulzifikacija)

 

1. vzroki za spremembo lego leče: poškodba, motnje v razvoju

 

Vidni živec

1. naštejte dele vidne poti: vidni živec, križanje vidnih živcev, optična pot, optični snop

 

1. zakaj bolezni CŽS pogosto prizadenejo vidni živec: zato ker vidni živec skupaj z mrežnico predstavlja podaljšek možganov

 

1. kako imenujemo vnetje očesnega živca in kaj so najpogostejši vzroki: imenjuemo tudi neuritis nervi optici, najpogostejši vzroki pa sobakterijska ali virusna vnetja, intoksikacije, multipla skleroza, vnetja v okolici zrkla.

[wp_ad_camp_1]
 

1. kaj je to sprednja ishemična optikonevropatija? Naštej vzroke zanjo: nastane zaradi motnje v prekrvavitvi glave vidnega živca, kar povzroči njegovo atrofijo in tudi popolno slepoto. Vzroki so neznani(idiopatska oblika) ali zaradi vnetja temporalne arterije.

 

1. zakaj nastane zastojna papila: najpogosteje možganski tumorji, lahko tudi vnetja, krvavitve, poškodbe

 

1. opišite glavne razlike med vnetjem vidnega živca in zastojno papilo: pri papilitisu je manjši edem papile in velika prizadetost vidne ostrine, pri zastojni papili pa je na začetku močan edem in zelo malo(ali nič) zmanjšana vidna ostrina

 

1. kaj je okvara v vidni poti pri bitemporalni hemianopsiji: okvara v centralnem delu hiazme, kar pomeni da izpade v zunanji polovici vidnega polja na obeh očeh

 

1. kje je okvara v vidni poti pri homonimni hemianopsiji: okvara optičnega snopa, vendar je ohranjeno področje makule, zenične reakcije so ohranjene

 

1. opišite zenične reakcije na svetlobo: slepo okoàzenica ne reagira na svetlobo(amavrotična pupila), normalna zdrava zenicaàzenica se zoži (indirektna ali konsenzuelna reakcija na svetlobo)

 

1. kateri možganski živci oskrbujejo zunanje očesne mišice in kaj se zgodi pri njihovi okvari: 3.možganiski živec(nastane motnja v dviganju in spuščanju zrkel, gibanju noter in pri zunanji rotaciji), 6.možganski živec(oko se ne more premikati navzven)

 

1. kaj je nistagmus: je nohtno gibanje zrkla v določenem ritmu, ki je lahko prirojeno ali pridobljeno,  ker oči nikoli ne mirujejo pride do motenj fiksacije. Zrkli lahko nihata v različne smeri.

 

Glavkom

1. kaj je glavkom: je bolezen pri kateri je očesni pritisk previsok za normalno delovanje glave vidnega živca, to je papile

 

1. kako merimo očesni pritisk in kakšne so njegove normalne vrednosti: normalne vrednosti so med 11 in 21 mmHg, povprečno okoli 16mmHg. Očesni pritisk merimo z tonometrijoàuporablja se poseben aparat, ki meri silo, ki je potrebna za deformacijo roženice

 

1. kaj je perimetrija: pomeni določevanje vidnega polja. Aparat se imenuje perimeter

 

1. kako izgleda glavkomsko spremenjena papila: razširjena ekskavacija (?)

 

1. naštejte vrste glavkoma in katera metoda je odločilna za njihovo diagnozo: glavkom odprtega zakotja, glavkom zaprtega zakotja, prirojeni glavkom, sekundarni glavkom. Diagnozo postavimo na osnovi pregleda zakotja, tonometrijo in perimetrijo

 

1. naštejte značilnosti glavkoma odprtega zakotja: povišan očesni pritisk, okvara vidnega živca, izpadi ali skotomi  v vidnem polju, če se ne zdraviàpopolna slepota

 

1. naštejte značilnosti glavkoma zaprtega zakotja: močno narastel pritisk v očesu (celo do 70mmHg), akutni glavkomski napad, močne bolečine, bruhanje, prizadetost vida, oko je rdeče, roženica skaljena, zenica razokrožena in ne reagira na svetlobo

 

1. zakaj nastane prirojeni glavkom, kakšne so njegove lastnosti in kako ga zdravimo: pravi prirojeni glavkom je prisoten že ob rojstvu in predstavlja 40% vseh kongenitalnih glavkomov(beločnica je povečana/stanjšana in postane modrikasta, poveča se tudi roženica). Infantilni prirojeni glavkom nastane do 3.leta starosti in predstavlja 55% vseh prirojenih oblik(beločnica je povečana/stanjšana in postane modrikasta poveča se tudi roženica) . Juvenilni pa nastane med 3 in 16 letom in je najredkejši. Zdravljenje je vedno kirurško in zahtevno ter zahteva dolgotrajno spremljaje otroka

 

1. zdravljenje glavkoma odprtega zakotja: redni kontrolni pregledi v določenih časovnih obdobjih, znižanje očesnega pritiska, začetno zdr.je lokalno z zdravili(betablokatorji, zaviralci encima karvoanhidraze in prostaglanidski derivati), če ne dosežemo želenega potem je potrebno kirurško ali lasersko zdravljenje, ali pa se naredi fistulo v področju zakotja skozi katero odteka prekatna vodica iz očesa

 

1. zdravljenje glavkoma zaprtega zakotja: čim hitrejše, pri akutnem glavkomskem napadu je potrebno sistemsko zdravljenje z zdravili za zmanjšanje tvorjenja prekatne vodice in hiperosmatska sredstva(manitol, glicerol), lokalno dajemo kapljice za zožitev zenice. Ko se pritisk zmanjša je potrebna operacija

 

1. katere očesne bolezni ali stanja največkrat povzročajo sekundarni glavkom: vnetje šarenice in ciliarnika, po zapori mrežničnih žil, napredovana diabetična očesna bolezen, po poškodbi, pri premiku leče glede na vzrok, po operacijah, pri tumorjih