1.      Zakaj je pomembno poznavanje zgodovine ZN?-          razumevanje nekaterih situacij

–          poznavanje zgodovine – načrtovanje prihodnosti (“Kdor ni dedič, ne more biti pionir.” op.a.)

 

2.      Kako je potrebno obravnavati zgodovino ZN?

–          kot del splošne zgodovine, vključno z zgodovino medicine

–          vedno tudi povezava stroke z družbenim okoljem in kulturo

3.      Kako razdelimo zgodovino ZN iz edukativnega vidika?

 

–          glede na izobrazbo tistih, ki so izvajali ZN

–          laik: znanje pridobljeno na neformalni način, vidi le aktualne probleme

–          strokovnjak: formalna izobrazba, tudi predvidi probleme, išče vzročne povezave

–          kako?, kdo?, kdaj?, kje?

–          razdelitev

• intuitivno-empirična doba (do l. 500)
• doba organiziranega priučevanja za poklic (500 – 1859)
• doba modernega sestrinstva (1860 – 1945)
• doba sodobne ZN (od l. 1946)

 

4.      Kaj so značilnosti intuitivno-empirične dobe?

 

–          enostavni postopki (besede upanja), ženske

–          diferenciacija spretnejših posameznikov (zdravitelji, vrači, šamani) – prvi, ki so se preživljali na račun nege

–          politeistične religije: nega kot volja bogov, svečeniki in svečenice skrbeli za zdravljenje in nego – premoženje, čas za študij in izobraževanje (bolj v smeri medicine)

–          krščanstvo: karitas (ljubezen do bližnjega), npr. diakonese (po milanskem ediktu; ženske nad 65 let, predvsem vdove, samske, hodile po domovih, negovale bolne, pomagale revežem, ob tem širjenje krščanstva)

 

5.      Kdo so bili prvi negovalci v zgodovini in kje so negovali?

 

–          ženske (kasneje npr. diakonese, matrone) – na domu

–          zdravitelji, vrači, šamani

 

6.      Kaj je bila značilnost rimskih matron?

 

–          iz uglednih patricijskih družin, pokora za grehe storjene v mladosti

–          svoje domove dale na voljo – skrb za bolne, obubožane

 

7.      Naštejte nekaj ustanov, kjer so izvajali nego v intuitivno-empirični dobi.

 

–          Asklepijevi templji: Grčija, do 5. stol., zdraviliška dejavnost (klimatsko ugodne lokacije), šolanje kadrov (tudi Hipokrat)

–          iatreione (gr. iater – zdravnik): Grčija, na domovih zdravnikov

–          lazareti: Rim, za vojake, pod okriljem države

–          ksenodohije (iz gr. – sprejeti tujca): Cerkev, tudi za tujce

–          bazilije: škof Bazilij (kompleks v Cezareji), bolniki ločeni po obolevnosti, materialno samostojne, služba vodičev (iskali bolne, ranjene – prva patronaža)

–          diakonije: na domu pri družinah

–          valetudinariji (lat. valetudo – zdravje): Rim, za sužnje

 

8.      Časovno opredelite dobo organiziranega priučevanja na poklic in opišite družbeno in kulturno ozadje, ki je značilno vplivalo na negovanje v tem času.

 

–          doba organiziranega priučevanja za poklic (500 – 1859) – delimo na 4 obdobja

• 500 – 1000
• 1000 – 1500
• 1500 – 1700
• 1700 – 1859

–          krščanski spiritizem: vse izvira in je odvisno od Boga – zanemarjanje telesa, nega zreducirala na skrb za dušo

–          redovniki, redovnice, družinski člani (predvsem ženske), služabniki, najeti negovalci (premožne družine), prostovoljke

–          hosptali (lat. hospes – gost): gostišča

–          mestne bolnišnice: Hotel Dieu (Lion, 542), Hotel Dieu (Pariz, 651), Ospedale di Santo spirito (Rim, 717), St. Albans hospital (London)

 

9.      Kako so križarske vojne vplivale na razvoj ZN?

 

–          obdobje križarskih vojn: 1096 (začetek 1. križarskega pohoda) – 1291 (padec Akkona)

–          viteški redovi, ki so v Palestini prek Arabcev prišli v stik z medicinskimi znanji, so prevzeli skrb za ranjence, predvsem red sv. Janeza (imenovani tudi ivanovci ali hospitalerji, kasneje pa malteški vitezi), pa tudi templarji (pri zdravljenju ran so celo uporabljali izvlečke plesni, torej antibiotike, op.a.), nemški viteški red (t.i. tevtonci)…

–          bolnišnica na Malti: sprejemali vse (nižji standard za neplemiče), ob odpustu čista oblačila, popotnica za tri dni, red, disciplina, visoka raven higiene

• pojem vizite: zdravnik dnevno obiskoval svoje bolnike
• strokovno izobraževanje: anatomija, klinična medicina

 

10.  Kaj predstavlja obdobje renesanse za ZN?

 

–          obdobje renesanse: 14. – 16. stoletje

–          razcvet znanosti (tudi medicine – univerze), nega nazaduje (najnižji nivo v vsej zgodovini)

–          ukinjanje samostanskih bolnišnic

–          zaradi reformacije ženske še bolj v podrejenem položaju

–          bolnišnice: hiše revežev, groze, smrti

–          najbolj negativna podoba negovalca v vsej zgodovini

 

11.  Kako je Vincent de Paul poskrbel za usposabljanje negovalcev?

 

–          l. 1633 ustanovil red usmiljenk – Dames de Charite (Družba hčera krščanske ljubezni, tudi t.i. vincentinke)

–          poudarjal stki z ljudmi (negovalke manj izolirane), negovanje ni zaobljuba (redovna), temveč osebna odločitev, zagovarjal skrb za zdravo telo, spodbujal rehabilitacijo (neodvisnost od negovalcev)

–          negovale tudi po domovih – zametki patronaže

–          program usposabljanja: 2 meseca teorije (pisanje, branje, računanje), 5 let prakse

 

12.  V čem je pomen Theodorja Fliednerja?

 

–          srečal z Elisabeth Fry (zavzemala za humanizacijo bivanja v zaporih in vstop žensk na univerzo)

–          s svojo ženo skrbel za odpuščene kaznjence (zavetišče)

–          kasneje ustanavljanje bolnišnic in sestrske šole

–          red sodobnih diakones (1837): starost nad 25 let, dober socialni izvor, veselje do negovanja

–          program usposabljanja: 3 mesečna priprava (zdravila, medicinsko-klinični predmeti, etika, religiozni pouk), 3 letna praksa (vsebinsko določena)

–          čim bolj široko usposobljena negovalka

–          po smrti žene v Ameriki ustanavljal šole po zgledu Florence Nightingale

 

13.  Kako je družbeno ozadje vplivalo na ZN v dobi modernega sestrinstva?

 

–          naraščajoči kapitalizem – vse več revnega delavstva

–          nego izvajali brezvoljni ljudje z malo znanja

–          znanje ni pripomoglo k dvigu samozavesti – podrejena vloga napram zdravnikom

–          spolna in slojna diskriminacija

–          v začetku tega obdobja veliko umiranja v bolnišnicah

 

14.  Kaj je zaznamovalo ZN leta 1860?

 

–          (Angleži zavzeli Peking, Garibaldi zavzel Sicilijo in Neapelj)

–          Florence Nightingale v St. Thomas hospital v Londonu ustanovila šolo za MS

• poudarjala izobraževalni in vzgojno-etični vidik (ocenjevanje pri praktičnem delu)
• vpisni pogoji: starost 25 – 35 let, primerne značajske lastnosti (poštenje, resnicoljubnost, urejenost, mirnost…)
• šolanje: 4 leta za dekleta iz nižjih slojev, 3 leta za tiste iz višjih (predznanje), sprva (do 1870) brezplačno, stanovanje v študentskem domu, uniforma, plačilo
• anatomija, kirurgija, farmakologija (strokovna terminologija)
• razmerje teorija : praksa – 1 : 9 (10 ur prakse dnevno)
• delo: preveza ran, puščanje krvi, masaža, osebna higiena pri slabotnih, pomoč pri operacijah, priprava dietne hrane, opazovanje bolnika in poročanje o stanju, priprava materialov…
• na koncu ni diplom (permanentno izobraževanje)

 

15.  Kje je Florence Nightingale pridobila znanje za delo z bolniki?

 

–          iz premožne, aristokratske družine – zelo izobražena, 3 tuji jeziki, stiki s cerkvenimi in posvetnimi oblastmi

–          osebne lastnosti – natančna, disciplinirana, notranje motivirana, veliko znanja

–          nekaj mesecev preučevala ZN tudi v Egiptu

–          glej točko 16

 

16.  Predstavite kronološki pregled dela Florence Nightingale.

 

–          glej točko 15

–          1820 – 1910

–          pri 16 letih karitativna dejavnost: pomoč revežem iz okolice, spoznanje o škodljivosti neznanja

–          pri 24 letih odločila za negovalno delo (negovanje bolne matere in varuške), doma sprva nasprotovali

–          pri 31 letih šolala pri Theodorju Fliednerju – le pripravljalni tečaj

–          l. 1853 mesto GMS v bolnišnici za obolele guvernante

• napeljala vodo, uvedla sistem zvoncev
• socialno delo – pred odpustom pogovor z bolnikom o razmerah doma
• ugotovitev, da za MS etične lastnosti ne zadostujejo, potrebno je tudi znanje

–          l. 1854 izbruh krimske vojne – turška vlada v Scutariju odstopila mesto za ranjence

• odšla tja s 38 negovalkami
• težki pogoji, velika disciplina in požrtvovalnost
• umrljivost s 40 na 2 % (umirali predvsem zaradi bolezni – tifus, kolera)
• zbolela za krimsko mrzlico

–          postala generalna ravnateljica sanitetnega osebja vojaških bolnišnic v britanski armadi

–          l. 1856 dobila odlikovanje kraljice Viktorije

–          l. 1859 izdala Notes on nursing

–          l. 1860 ustanovila šolo za MS v St. Thomas hospital v Londonu

–          l. 1907 odlikovana z “redom zaslug za narod” (kralj Edvard VII.)

 

17.  Katere so zasluge Florence Nightingale za razvoj modernega sestrinstva?

 

–          dokazala pomen nege za uspešno zdravljenje (zmanjšanje umrljivosti s 40 na 2 %)

–          utemeljila poklic šolanih MS

• zahtevala formalno izobraževanje MS po programu
• zahtevala zamenjavo nešolanih negovalk s šolanimi MS
• dvignila status poklica negovalke z nivoja služkinje na nivo poklicne dejavnosti

–          ustanovila šolo za MS – glej točko 14

–          utemeljila pomen dobre organizacije dele – menila, da nego lahko vodi le tisti, ki jo dobro pozna

–          pomagala pri ustanovitvi službe za negovanje bolnikov na domu

–          poudarjala pomen stalnega izobraževanja – ni podeljevala diplom

–          bila med prvimi zdravstvenimi statistiki

–          preko 100 publikacij, najpomembnejša Notes on nursing (1859) – kaj je nega in kaj ni

–          prva definicija ZN: “ZN je ustvarjanje najugodnejših pogojev za odvijanje naravnih procesov.”

–          postavila temelje bodočih teorij ZN (pomen okolja)

–          sodelovala oblikovanju priporočil za ustanovitev Rdečega križa

18.  Opišite izobraževanje v času modernega sestrinstva v Sloveniji.

 

–          občasni tečaji iz strežbe bolnikom: organizirale bolnišnice, vodili šefi bolnišnic, znanje skromno (učili le najnujnejšo nego), odvisno od posamezne bolnišnice

–          l. 1753 ustanovljena prva babiška šola

–          l. 1789 odprta civilna bolnišnica v Ljubljani – najprej redovniki, nato l. 1856 vincentinke (Leopoldina Brandis)

–          1879 – 1902 “Deželno pomožno društvo za Kranjsko v pomoč ranjenim in bolnim”: tečaji za bolničarke – 3 do 6 tednov, najosnovnejše znanje

–          1902 “Deželno Gospejino društvo RK za Kranjsko”: 6 mesečni tečaji – tudi PP in obvezovanje, zanemarjanje preventive in skrbi za zdravje

–          sprememba miselnosti po 1. sv. vojni – napredni zdravniki: spodbujali vlado k skrbi za zdravje ljudi, skušajo uvesti spremembe na področju ZN (spodbujajo MS k izobraževanju), začnejo se zavedati pomena preventive

–          1919 “Posvetovalnica za matere” na Jesenicah, kasneje tudi v Mariboru in Trbovljah

–          1923 “Zavod za zaščito mater in otrok” v Ljubljani: ne več le nega bolnika pri MS, tudi vzgoja, nadzorovanje in svetovanje za preprečevanje bolezni; pobudnik za odprtje

–          1923/24 “Šola za zaščitne sestre v Ljubljani” – prva šola za MS pri nas

• enoletni monovalentni program izobraževanja
• program higienske oskrbe in zaščite otroka
• sprejemni pogoji: 19 – 30 let, dober uspeh v šoli (osnovna ali srednja), državljanstvo Kraljevine Jugoslavije, znanje državnega jezika, moralna neoporečnost (nekaznovanost)
• bivanje v internatu, hrana, uniforma, plača
• po šolanju izpit pred državno komisijo
• pomembne zasluge pri ustanavljanju in izobraževanju Angele Boškin

–          1927 “Šola za dečje zaščitne sestre in dojenske negovalke”

• dveletni program
• dodatni sprejemni pogoj – veselje do dela
• slabši pogoji: stanovanje, uniforma še, hrana le za najrevnejše in najbolj uspešne, plača ukinjena

–          1932 triletni polivalentni program (sposobnost dela na terenu v bolnišnicah)

• 3 mesečna poskusna praksa
• sprejemni izpit, uvedene štipendije

–          1938 – 1942 pomanjkanje MS – sprememba pogojev: nad 18 let, dveletni program

–          1940 začeli s štiriletnim programom

–          NOB – dvig ugleda MS

–          bolj usposobljene in kvalitetno opravljajo svoje delo

–          etičnost, vzdržljivost, spretnost za nego, preprečevanje okužb, zdravstveno svetovanje, zbiranje sanitetnega materiala

 

19.  Kdaj je bila ustanovljena prva šola za MS v Sloveniji?

 

–          Šola za zaščitne sestre v Ljubljani leta 1923/24

 

20.  Predstavite Angelo Boškin na področju dela v ZN.

 

–          1885 – 1977

–          prva šolana MS pri nas

–          1905 odšla k bratu na Dunaj, pritegnile so jo“modre sestre”

–          1912 vpisala v tečaj za MS na Dunaju, delala v Wertheimovi bolnišnici (kot asistentka zdravnika)

–          1915 delala v vojaški bolnišnici

–          1917 postala GMS v rezervni vojaški bolnišnici

–          1917 opravila šolo za skrbstvene sestre na Dunaju

–          dala pobudo za ustanovitev posvetovalnic za matere in otroke

–          1922 pomagala pri ustanovitvi otroškega zavetišča in sirotišnice v Ljubljani

–          imela zasluge za ustanovite prve šole za MS pri nas

–          1924 pričela poučevati na šoli na šoli za zaščitne sestre (in jo tudi sama delala – niso ji nostrificirali spričevala dunajske šole iz leta 1917)

–          1969 dobila “red zaslug za narod s srebrnimi žarki” (državno odlikovanje), kasneje še “zlati znak” (priznanje ZDMSS)

 

21.  Kakšni so bili cilji ZN v dobi modernega sestrinstva

 

–          pridobitev formalne strokovne izobrazbe MS za poklic

–          uveljavitev poklica MS (ugled, pravni status – ločitev MS od drugih negovalk)

–          razširitev dejavnosti MS na izvenbolnišnično področje – dispanzerji

–          oblikovanje programov za specializacijo (različne veje medicine) – direktna, podiplomska

–          standardizacija programov (ure, nivo znanja, vsebine)

–          ustanavljanje strokovnih organizacij (teritorialni, nacionalni, svetovni nivo) – ICN (International Council of Nurses): ustanovljena 1899, Jugoslavija vključila 1927, Slovenija 1993

 

22.  Kdaj se prične doba sodobne ZN?

 

–          od 1946 naprej

–          do takrat praktično ni tehnično usmerjene ZN, v 2. pol. 20. stol. razvoj ZN (definicije, teoretične osnove…) in s tem poklica MS (profesionalizacija, pripadnost…)

–          ZN orientirana k zdravemu in bolnemu človeku (posameznik, družina, skupnost)

–          vpliv razvoja medicine in družboslovnih ved na izobraževanje (holistični pristop)

 

23.  Zakaj je pomembno leto 1950 v ZN?

 

–          v ZDA se uveljavi akademski študij

–          začne se razvijati vodeno raziskovanje na področju ZN

–          izhajati začne strokovna revija Nursing Research

–          pojavljati se začnejo prvi teoretični modeli

–          razvoj novega metodološkega pristopa ZN – proces zdravstvene nege (PZN, teoretični modeli – praksa)

 

24.  Kaj je vplivalo na izobraževanje MS v Sloveniji v 2. polovici 20. stol.?

 

–          pojav novih dimenzij v skrbi za zdravje ljudi (po vojni)

–          pojav širitve možnosti dela v ZN, obenem pa pomanjkanje kadra

–          1947/48 šola za MS v Mariboru (2 leti, 3 leta, 4 leta)

–          1948/49 šola za MS v Ljubljani – preimenovala, prej šola za otroške negovalke (od 1945 3 leta, od 1950 4 leta)

–          1954 višja šola za MS

–          1954/55 šola za MS v Celju (4 leta)

–          1949/50 ustanovljena 4 letna šola (prvi diplomanti l. 1954)

–          1960 šolska reforma – 4 letna srednja šola

–          glej točki 25 in 26

–          v praksi prevladuje tradicionalna ZN, seznanjevanje s sodobno ZN v izobraževanju v 70-ih letih, l. 1984 pa formalna vključitev elementov sodobne ZN v izobraževalni program

 

25.  Kdaj in kje je bila ustanovljena prva višja šola za MS v Sloveniji’

 

–          1962 “Višja šola za zdravstvene delavce” v Ljubljani

 

26.  Opišite razvoj Visoke šole za zdravstvo s pomočjo pomembnih letnic, trajanja študija, vsebinskih sprememb.

 

–          1962 z zakonom ustanovljena “Višja šola za zdravstvene delavce” (sprva MS, FT in RTG, čez 2 leti vključitev tudi drugih programov)

–          1975 postane VŠZD integralni del Univerze v Ljubljani

–          1993 sprejet zakon o visokem šolstvu – “Visoka šola za zdravstvo”

–          1993 univerzitetni študij zdravstvene vzgoje (trenutno prekinjen, zavzemanje za fakultetni študij od l. 1983)

–          1996 prvi vpis na ginekološko-porodniško smer (danes študij babištva)

 

27.  Kako (tudi kje) se danes izobražujejo diplomirane MS in diplomirani zdravstveniki v Sloveniji?

 

–          Visoka šola za zdravstvo v Ljubljani, Mariboru in Kopru

–          program izobraževanja:

• sprva 70 – 80 % vaj, 3 % teorije ZN, veliko medicinskih vsebin
• razmerje se spreminja v korist teoretičnih vsebin – razmerje praksa : teorija danes je 1 : 1 (pri teoriji ZN zastopana 25 %)

 

28.  Cilji sodobne ZN.

 

–          dvig kakovosti in obsega izobraževanja

–          izboljšanje organizacije zdravstveno-negovalne službe – ZN samostojna služba v celotni zdravstveni oskrbi

–          permanentno izobraževanje in izpopolnjevanje – vseživljenjsko

–          razvoj raziskovalnega dela

–          gradnja teorij ZN – teorija pogoj za dobro prakso

–          širitev metodologije dela – standardi, dokumentiranje, neg. diagnoze

 

29.  Kaj je ZN in kaj je nega bolnika?

 

–          ZN je znanost in umetnost

• je skrb za zdravje ljudi – osrednja vrednota je skrb za drugega
• usmerjena k ohranjanju, krepitvi in povrnitvi zdravja
• izvajajo jo strokovno usposobljene osebe
• skrbi za potrebe v vsakdanjem življenju
• deluje znotraj zdravstvenega varstva
• v primeru bolezni posameznik uresničuje potrebe po ZN preko zdravstvenih institucij
• predstavlja splet aktivnosti – ukvarja se s prakso, raziskovanjem in teorijo
• kompleksna dejavnost – znanje črpa v lastni praksi, družboslovnih in naravoslovnih vedah

–          pri negi bolnika je poudarek na praktičnosti in tehnični orientiranosti dela

• lahko jo opravlja kdorkoli na domu
• skupek veščin usmerjenih k zadovoljevanju fizioloških potreb
• pomoč pri opravljanju tistih življenjski potreb, ki jih bolnik zaradi kateregakoli razloga ne more sam (bolezen, pomanjkanje znanja…)

 

30.  Kaj nam povedo definicije ZN?

 

–          kaj je ZN

–          kaj je predmet preučevanja ZN

• skrb za posameznika, družino in skupnost
• od rojstva do smrti
• od doma do delovnega mesta, šole…
• v kateremkoli zdravstvenem stanju

 

31.  Kako je ZN definirala Florence Nightingale?

 

–          “ZN je zagotavljanje najugodnejših pogojev za odvijanje naravnih procesov.”

• vpliv religioznosti, izobrazbe, krimske vojne (socialno-medicinska odkritja tistega časa – preprečevanje okužb s higienskimi ukrepi)
• zdravje razumela kot sposobnost posameznika za koriščenje vseh svojih naravnih potencialov
• naravni proces imenovala pogoj okolja (optimalni fizični pogoji: čistoča, mir, svež zrak, voda, svetloba, toplota, medtem ko so umazanija, vlaga, mraz, smrad in tema elementi, ki motijo zdravje)

 

32.  Definicija ZN Virginie Henderson.

 

–          skušala odgovoriti na vprašanja

• kaj je ZN
• katere so specifične vloge MS
• katere so edinstvene aktivnosti ZN

–          prva definicija l. 1955, sledile revizije, zadnja l. 1966 v treh delih

• “MS pomaga zdravemu ali bolnemu pri tistih dejavnostih, ki pripomorejo k ohranitvi zdravja, vrnitvi zdravja ali mirni smrti in bi jih ta opravljal sam, če bi imel za to voljo, moč in znanje.”
• “MS deluje pri realizaciji diagnostično-terapevtskega programa, katerega iniciator je zdravnik.”
• “MS je enakovredna članica širšega zdravstvenega tima, v katerem sodeluje pri načrtovanju in izvajanja celotne zdravstvene oskrbe bolnika varovanca.”

 

33.  Razloži definicijo Virginie Henderson z vidika samostojnosti in odgovornosti MS.

 

–          MS je samostojna v tistih akcijah, za katere si je pridobila ustrezno znanje in je za te akcije tudi odgovorna

 

34.  Definicija ZN po N. Roper in sod.

 

–          1985: “ZN je pomoč bolniku pri preprečevanju, reševanju, zmanjševanju in soočenju s problemi v povezavi z vsakodnevnimi življenjskimi aktivnostmi.”

 

Definicija D. E. Orem (op.a.)

–          1980: “ZN je pomoč ali intervencija MS usmerjena k vzpostavljanju ravnotežja med možnostjo in določenimi zahtevami (splošne in zdravstvene), ki jih mora posameznik zadovoljevati zaradi vzdrževanja življenja in zdravja, okrevanja po bolezni ali poškodbi in spoprijemanja s posledicami.

 

35.  Definicija ZN po ICN.

 

–          2002: “ZN obsega samostojno, soodvisno in sodelujočo obravnavo posameznikov vseh starosti, družin, skupin in skupnosti, bolnih in zdravih ter v vseh okoljih. Vključuje promocijo zdravja, preprečevanje bolezni ter skrb za bolne, invalidne in umirajoče ljudi. Glavne naloge ZN so tudi zagovorništvo, promoviranje varnega okolja, raziskovanje, sodelovanje pri oblikovanju zdravstvene politike ter managementa zdravstvenih sistemov in izobraževanja ter vzgoje.”

 

36.  Opis ZN s pomočjo različnih definicij ZN posameznikov in poklicnih združenj.

 

–          ZN je skrb za zdravje ljudi – osrednja vrednota ZN je skrb za drugega

–          deluje znotraj zdravstvenega varstva

–          predstavlja splet aktivnosti

–          usmerjena je k ohranjanju, krepitvi in povrnitvi zdravja

–          skrbi za potrebe ljudi v vsakdanjem življenju

–          v primeru bolezni posameznik uresniči potrebe po ZN preko zdravstvenih institucij

–          je kompleksna dejavnost – znanje črpa v lastni praksi, družboslovnih in naravoslovnih vedah

–          je znanost in umetnost

 

37.  Kdo so MS?

 

–          Virginia Henderson: glej točko 32

–          ICN: “MS je oseba, ki je končala program bazične splošne izobrazbe za MS in ji je pristojni organ podelil pravico opravljati prakso v njeni deželi.”

–          je zdravstvena delavka, njeno strokovno področje je ZN

–          nosilka stroke in hkrati izvajalka ZN je MS z višjo, visoko oz. fakultetno ali akademsko izobrazbo

–          v ZN ima samostojno funkcijo

 

38.  Naštejte naloge MS.

 

–          oblikovanje filozofije ZN ter lastne, osebne filozofije

–          razvijanje teorije in prakse ZN

–          vodenje ZN

–          promocija zdravja, preprečevanje bolezni

–          ZN bolnih

–          rehabilitacija posameznika in družine

–          delovanje v multi- in monodisciplinarnih timih

–          izvajanje zdravstvene vzgoje pri zdravih in bolnih

–          razvojno-raziskovalno delo na lastnem področju

–          organizacija

–          izobraževanje

 

39.  V kakšnih vlogah se MS pojavlja pri pacientu?

 

–          dokument “Razmejitve ZN”: dela in naloge MS razdeljene na

• preventivne
• negovalne
• svetovalne
• poučevalne
• diagnostične
• terapevtske
• administrativne
• sporočilne
• koordinirajoče
• oskrbne (Če smo malo bolj površni, je to skoraj isto kot negovalne in terapevtske, ampak se bojim, da bi mi naše profesorice znale povedati, da se zelo motim. Op.a.)

 

40.  Kateri so ideali, vrednote sodobne ZN?

 

–          priznanje specifičnosti in spoštovanje osebnosti vsakega človeka

–          prepričanje, da so ljudje kompleksne celote (holizem)

–          prepoznavanje dejavnikov, ki vplivajo na človekove izkušnje o zdravju in bolezni

–          prepoznavanje potrebe po ohranjanju in krepitvi zdravja skozi vse življenje

–          prepričanje, da imajo ljudje pravico sodelovati pri odločanju o sebi

 

41.  Bistvene razlike med sodobno in tradicionalno ZN.

 

Tradicionalna ZN	Sodobna ZN
Poudarek na odvisni funkciji	Poudarek na samostojni funkciji
Ni procesnega metodološkega pristopa	Delo po procesu ZN
Ni uporabe teorij in modelov	Uporaba teorij in modelov v praksi
Poudarek na enem vidiku človeka (somatski ali psihični)	Poudarek na holističnem pristopu k B/V
Funkcionalni model organiziranja ZN	Timski model organiziranja ZN
Problemi B/V se odkrivajo rutinsko, naključno, izhodišče med. dg.	Sistematično, ciljano, individualno odkrivanje problemov
ZN ni načrtovana, samo posamezne naloge	ZN v celoti načrtovana za posameznega človeka
ZN ni dokumentirana ali pa le skromno v okviru med. dokumentacije	ZN v celoti dokumentirana v negovalni dokumentaciji
Ni vrednotenja uspešnosti ZN, vrednoteno le uspešnost in pravočasnost posameznih nalog	Vrednotenje uspešnosti na osnovi doseženega, kar se kaže v stanju, vedenju B/V
Poudarek na podrejeni, odvisni vlogi B/V (hierarhični odnos)	Poudarek na enakopravni vlogi B/V (partnerski odnos)
Pasivna vloga B/V	Aktivna vloga B/V

42.  Poimenovanje temeljnih elementov sodobne ZN.

 

–          filozofija stroke

–          izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje v stroki

–          procesni metodološki pristop

–          teoretični modeli ZN

–          negovalne diagnoze

–

kontinuirana ZN

negovalni standardi–          negovalna dokumentacija

–          organizacija, vodenje, kadrovanje

–          strokovna terminologija

–          raziskovanje

–          zakonodaja

–          uspešna komunikacija

–          (profesionalizacija)

 

43.  Kateri temeljni elementi bistveno pripomorejo k zagotavljanju kontinuitete ZN?

 

–          glej točko 42

–          kontinuirana ZN spremlja B/V od začetka do konca zdravljenja, skupaj z dokumentacijo ZN

–          vse to so pogoji za samostojno stroko in profesijo

 

44.  Katere filozofije se stikajo v praksi ZN?

 

–          filozofija B/V

–          filozofija zdravstvene organizacije

–          filozofija MS

–          filozofija zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev

 

–          filozofi: filozofija ZN in praksa kot pomen in izvor teorij ZN, odnosi med teorijo in prakso

–          razvijajoča se veda – razvijanje njene filozofije

–          vsi bi morali imeti enak pogled na ZN (praktično-družboslovna veda, moralno-etična disciplina, humanistična disciplina)

 

45.  Opredelite filozofijo ZN z vidika subjekta, vsebine in načina delovanja.

 

–          filozofija ZN v ožjem smislu

–          subjekt – temeljni moto, ki označuje in opredeljuje filozofijo ZN je “SVIP”

• spoštovanje: B/V obravnavamo kot subjekt
• varnost: fizična (temeljito strokovno opravljanje ZN), psihična (zaupanje)
  • psihofizični hospitalizem – fizični (nestrokovno ravnanje, npr. decubitus), psihični (lahko le omilimo)
• integriteta: enkratnost, neponovljivost B/V (celovita osebnost – upoštevanje njegovih psihičnih, fizičnih, socialnih in duhovnih potreb)
• počutje: posledica prvih treh elementov, kriterij za evaluacijo kvalitet ZN

–          vsebina delovanja: izhaja iz neg. dg., pogojena s teoretičnim modelom

–          način delovanja: delovanje po procesu ZN, odvisen od organizacije ZN (npr. timsko delo) in metode dela (npr. proces ZN)

46.  Kaj in kako opredeljuje filozofijo ZN v širšem smislu?

 

–          stopnja razvoja družbe in stopnja razvoja stroke

–          kako družba kot celota gleda na ZN, kakšen odnos ima do poklica MS

–          kako posamezniki (B/V) gledajo na ZN – odvisno od posamezne MS

–          stopnja razvoja stroke: na kakšni stopnji je ZN – na nivoju poklica (ožje področje dela, delovanja, za katerega smo se izobrazili), na nivoju profesije (področje, na katerem imamo profesionalci monopol)

 

47.  Predstavite trenutno situacijo v izobraževanju in strokovnem izpopolnjevanju na področju ZN v Sloveniji.

 

–          izobraževanje: institucionalno organizirano

–          strokovno izpopolnjevanje: organizirajo strokovna združenja

–          glej točko 27

–          Visoka šola za zdravstvo (od 1993) – razmerje teorija : praksa danes 1 : 1

–          obveznost permanentnega strokovnega izobraževanja (znanje hitro zastara) in prenašanja znanje na druge (nove) kadre

 

48.  Kakšna so priporočila EU glede izobraževanja na področju ZN?

 

–          12 let predhodnega izobraževanja (po srednji šoli)

–          nadaljevanje izobraževanja v ZN do doktorata

 

49.  Kakšne organizacijske modele ZN poznate?

 

–          model razporeditve ciklov

–          funkcionalni model

–          timski model

–          primarni organizacijski model

 

50.  Kaj je timski model dela v ZN?

 

–          posameznik ne more obvladati celotnega znanja, zato lahko najbolje funkcionira znotraj tima, v katerem prispeva svoje znanje in izkušnje in je za svoje delo odgovoren

–          tim ima navadno vodjo ali koordinatorja

–          člani tima skrbijo za B/V kot celoto in ne le za postopke, intrevencije, ki jih B/V potrebuje

–          delo je kontinuirano, lahko nadzorovano, lahko merimo kvaliteto

 

Funkcionalni model dela (op.a.)

 

–          delitev nalog pri B/V med MS

–          za B/V se ne skrbi kot celoto – posredno možen nižji nivo kakovosti ZN

–          ZN je teže izvajati po procesu ZN

–          teže je vrednotiti kakovost dela

–          pri nas v praksi pogost

 

51.  Raziskovanje v ZN kot element sodobne ZN.

 

–          raziskovanje: sistematično (organizirano) preučevanje dogodkov, pojavov v določenem prostoru in času – sistematično pridobivanje novega znanja

–          pomen raziskovanja: strokovni in znanstveni

–          cost – benefit: raziskovanje smiselno, če bo projekt prispeval k zmanjšanju stroškov

–          prijemi in metode raziskovanja v ZN: iz drugih znanost

–          področja raziskovanja v ZN: praksa, izobraževanje, organizacija, vodenje in samoraziskovanje

–          pogoji za raziskovanje: dokumentacija, standardi

 

52.  Pomen teoretičnih modelov ZN.

 

–          pomembni za

• praktično delo
• izobraževanje
• raziskovanje
• razvoj stroke
• večjo profesionalno samozavest

–          določajo vsebino strokovnega dela

–          pogojujejo razumevanje stroke

–          študij – spoznavanje teoretičnih modelov

–          praksa – aplikacija teoretičnih modelov v prakso

 

53.  V čem je pomen procesa ZN za ZN?

 

–          narekuje, določa delo MS

–          definicija PZN

• je sodoben pristop dela v ZN
• odlikuje ga visoka stopnja organiziranosti in sistematičnosti
• upošteva usmeritev k B/V – njegovo celovitost in aktivno vlogo

–          faze

• ugotavljanje potreb (na koncu te faze postavitev neg. dg.)
• načrtovanje
• izvajanje
• vrednotenje

–          podporne tehnike – pomoč, da zaživi v praksi

• standardni načrti ZN
• tipične neg. dg.
• tipični negovalni protokoli

 

54.  Kaj določajo standardi in kriteriji ZN?

 

–          določajo kakovost ZN (so nujno potrebni za zagotavljanje kakovosti v ZN – standardi so merilo, oz. pogoj za dosego, kvalitete v ZN oz. varne ZN)

–          razvijanje standardov

• kompleksno
• usklajeno na področju države (ekspertne skupine za posamezna področja) – enotna doktrina, izobraževanje, učenje, enako pisanje neg. dg., negovalnih načrtov, lažje izvajanje PZN

55.  Kaj je negovalna diagnoza?

 

–          definicija: poimenovanje aktualnega (trenutnega) ali potencialnega (predvidenega, prikritega) negovalnega problema pri B/V, ki ga nosilka ZN (MS) lahko reši v okviru svojih kompetenc

–          razlikujemo

• individualna neg. dg.: oblikujemo ob B/V med PZN (M. Gordon)
• tipična neg. dg.: vnaprej določena s strani inštitucij
  • NANDA (North American Nursing Diagnosis Association) – razdelili neg. dg. na 13 skupin oz. 170 neg. dg.
  • ACENDIO (Association for Common European Nursing Diagnosis Intervention on Outcomes)
  • ICNP (International Classification of Nursing Phenomenon)
  • OMAHA

–          oblikovanje: na osnovi PES (problem, etiologija, simptom)

–          neg. dg. je odziv B/V na bolezensko st. (omejitev psihofizičnih sposobnosti ali doživljanja bolezenskega stanja), lahko je

• odziv na ZN ali medicinsko obravnavo
• posledica nezadovoljenih ali nepravilno zadovoljenih potreb
• se spreminja oz. je odvisna od spreminjanja zdravja B/V

 

56.  Pomen negovalne dokumentacija.

 

–          prisotna je težnja k dokumentaciji na nivoju države, ki bi ji bila dodana specifika posameznih delovnih organizacij – izoblikovati enotno, skupno dokumentacijo kot samostojni dokument

–          računalniško podprta

–          obširna za raziskovalne namene / kratka, skoncentrirana (veliko podatkov na majhnem prostoru) in lahka za izpolnjevanje za prakso

 

57.  Pomen terminologije ZN.

 

–          pogoj za uspešno komunikacijo na področju ZN – razumevanje na nacionalnem in poklicnem nivoju

–          poznavanje pomena posameznih besed (časovne spremembe)

 

58.  Na kaj se MS v Sloveniji lahko naslonijo pri upoštevanju ustrezne terminologija v ZN?

 

–          Terminološki slovar (Zbornica ZN, ICN)

 

59.  Zakaj je potrebna zakonodaja na področju ZN?

 

–          vsaka profesija potrebuje regulativni sistem za

• obstoj
• ohranjevanje identitete in samostojnosti
• nadziranje kakovosti lastnega dela

 

60.  Kateri normativni akti urejajo področje ZN?

 

–          zavezujeta nas Zakon o zdravstveni dejavnosti in Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki urejata

• strokovno izobraževanje MS
• izpopolnjevanje, napredovanje
• pravice in dolžnosti MS

–          želimo zakon o ZN (imajo že številne evropske države)

 

61.  Kako bi opredelili pojem znanja za ZN?

 

–          znanje (iz gr. episteme – znanost): poimenovanje mejnih in splošnih izrekov o dogajanjih in stvareh v svetu, posebna vrsta resnično zanesljivih prepričanj

–          prepričanje: zavestno sprejemanje določenega stališča ali mnenja

–          epistemologija: veda, ki preučuje pridobivanje in ustvarjanje znanja

–          vrste znanja

• znanstveno: na osnovi raziskovanja

–          po Ule

• eksplicitno: skupno, pridobljeno na osnovi enakih teoretičnih izhodišč, z izobraževanjem (imajo vse MS – tudi naše profesorice, op.a.)
• implicitno: individualno, potencialno oz. intuitivno (imamo, a se ga praktično ne zavedamo, op.a.)
• propozicionalno: “vedenje da” (poznavanje vsebin, dejstev, hipotez, teorij – znanje, ki ga imajo naše profesorice, op.a.)
• dispozicijsko: “vedenje kako” (razumevanje – znanje, ki ga naše profesorice nimajo, op.a.)

–          po Faucett

• osebnostno: samozavedanje, poznavanje samega sebe (čustvovanje, učenje)
• etično: moralno presojanje
• estetsko (umetnost, kakovost v ZN)
• empirično

–          MS si znanje pridobi s teorijo, ga prenese v prakso in iz prakse ponovno prenese v teorijo

–          znanje je osnova za izvajanje učinkovite in kakovostne ZN

 

62.  Povežite teorijo, prakso in raziskovanje v ZN.

 

 

 

–          Wiedenbach: teorije se rojevajo v praksi, se potrjujejo z raziskovanjem in se ponovno vračajo v prakso

–          sistematično raziskovanje skuša najti odg. na vpr. in tako pojasnjuje teorijo oz. rešuje problem za uporabo v praksi

 

63.  Opredelite pojem model ZN, koncept ZN in teorija ZN.

 

–          hierarhija znanja se stopnjuje od koncepta preko modela do teorije

–          teorija (iz gr. theoria)

• podlaga, raziskava vsebin, snov
• znanstveno spoznanje, celovitost idej na nekem znanstvenem področju, sistem hipotez in predpostavk o nekem določenem pojavu (gre preko opisovanja konceptov)
• vodi raziskovanje in prakso: razlaga ideje, povzema obstoječe stanje in napoveduje prihodnje dogodke
• opis, razlaga, konkretizacija pojavov, dogodkov, dajanje odg. na vpr. na konkreten način

–          model

• poenostavljena predstavitev predmeta ali poteka neke aktivnosti
• ločujemo
  • predmetni modeli (npr. maketa)
  • abstraktni modeli (npr. diagram)
• teoretični modeli (bazira na abstraktnem)
  • opisuje resničnost ZN
  • sistematičnost zgradbe
  • temeljijo na znanstvenih spoznanjih
  • definirajo temeljne elemente oz. koncepte
  • dajejo teoretično osnovo

–          koncept

• gradbeni elementi modelov
• opisovanje, ocenjevanje uporabnosti teoretičnih modelov s štirimi koncepti (Faucett) in njihovo medsebojno povezanostjo
  • človek: oseba, ki sprejema ZN (fizični, psihični, socialno-kulturni vidik; posameznik, skupina, družba)
  • okolje: notranji in zunanji dejavniki, ki delujejo na osebo
  • zdravje: stopnja zdravja oz. bolezni osebe
  • ZN: dejanja, aktivnosti ZN, lastnosti izvajalca ZN

 

64.  Delitev teoretičnih modelov ZN po vsebini.

 

–          modeli potreb

–          modeli interakcij

–          modeli izidov (outcome)

 

65.  Kaj je izhodišče teoretičnim modelom potreb? (primeri)

 

–          teoretično izhodišče

• humanistična psihologija A. Maslowa – teorija motivacije
• E. Ericson – teorija problema identitete osebnosti

–          delo MS

• aktivna vloga MS – oseba, ki B/V pomaga pri prizadevanju za neodvisnost in samostojnost
• blizu medicinskemu modelu – usmerjen v medicinsko dg. in zdravljenje

–          predstavnice

• Virginia Henderson (1955)
• Dorothea Orem (1959)
• Faye Abdellah (1960)
• Nancy Roper (1976)

–          kaj mora storiti MS

 

66.  Kaj je izhodišče teoretičnim modelom interakcij? (primeri)

 

–          teoretično izhodišče

• humanistična psihologija A. Maslowa
• fenomenologija (nauk o pojavih) Hegla in Husserla (Kot je meni znano, je bil Hegel idealist in ne fenomenolog. Op.a.)

–          delo MS

• ZN ni le pomoč, temveč opora – pomen medčloveškega odnosa (dveh oseb, ki sodelujeta, MS in B/V, in se spreminjata tekom zdravljenja)
• bolezen je izkušnja, napaka, ki jo je potrebno odpravljati, a pri tem upoštevati integriteto človeka
• metoda dela je PZN
• očitek, da je premalo vključen koncept okolja

–          predstavnice

• Hildegarde Peplau (1952): MS in B/V vstopata v odnos kot tujca in izstopata obogatena
• Ida Orleando (1962)
• Ernestine Wiedenbach (1962)
• Imogene M. King (1968)
• poudarjale izobraženost MS, ki pa mora imeti razvito tudi intuicijo in empatijo

–          kako mora MS nekaj storiti

 

67.  Kaj je izhodišče teoretičnim modelom izidov? (primeri)

 

–          tudi model rezultatov ali adaptacijski model

–          teoretično izhodišče

• teorije sistemov
• razvojne in adaptacijske teorije

–          delo MS

• cilj MS je varovanje energije čl. – tako doseže oz. pomaga doseči harmonijo B/V z okoljem
• MS mora delovati tako, da je izid ZN čim boljši, in da čim bolj prispeva k izboljšanju (ohranitvi, vrnitvi) zdravja in ohranitvi energije
• glede na vsebino najbolj abstrakten TM

–          predstavnice

• Dorothy Johnson (1958)
• Myra E. Levine (1966)
• Martha Rogers (1970)
• Calista Roy (1970)
• Betty Neuman (1979): čl. je edinstveno bitje, ZN je kot humanistična veda, učinkovitost ZN je merljiva z zadovoljstvom B/V z ZN

–          zakaj mora MS nekaj storiti

 

–          vsi teoretično modeli usmerjeni k B/V, razlikujejo se zaradi

• različnih profesionalnih izkušenj avtoric
• razlike v znanjih pridobljenih na podiplomskem študiju
• različnih stališč posameznih avtoric
• okolja, kjer je posamezna teoretičarka živela
• stopnje razvoja ZN v tistem času

 

68.  Kakšne spremembe omogočajo teoretični modeli ZN?

 

–          ZN dajejo teoretično spoznanje vsebine delovanja

–          pomembni so za

• praktično delo
• izobraževanje
• raziskovanje
• razvoj stroke
• večjo profesionalno samozavest

–          spremembe v ZN – omogočajo

• samostojnost in odgovornost ZN (večja samostojnost, več odgovornosti)
• da je ZN planirana dejavnost
• da je ZN učinkovitejša
• zagotavljanje standarda, nivoja ZN
• boljše poznavanje B/V
• delovanje na profesionalnem nivoju

 

69.  Kaj je indeks koristnosti teoretičnega modela, katere kriterije vključuje?

 

–          zahteve za TM

• sistematičnost – kaže se v sistematični zgradbi
• znanstvena podlaga – uporaba znanstvenih spoznanj drugih strok (npr. V. Henderson – medicina)
• logična povezanost delov v celoto – logična povezava drugih znanj
• preizkušenost – uporabnost v praksi

–          indeks koristnost (M. McGee) – 5 kriterijev za preverjanje TM, priporoča SZO za določanje vrednosti TM, pomaga MS pri izbiri TM za uporabo v praksi

• družbena vrednost
  • preverjanje uporabnosti TM – njegov prispevek za družbo
  • preverjanje etične vrednosti TM – ali je v njem zajet princip etike, ki MS nudi oporo pri (etičnih) odločitvah
• kompatibilnost, skladnost
  • vrednost TM večja, če je skladen s sistemom zdravstvenega varstva in kulturnimi vrednotami okolja, v katerem delujejo MS
• popolnost
  • kaže skozi usmerjenost v način promocije zdravja – popolnost TM večja, če določa prioriteto ZN v različnih situacijah
  • popolnost TM glede na to, kako se aplicira v prakso in kako dopolnjuje veljavno zakonodajo in predpise
• izvedljivost, praktična uporabnost
  • preverjanje zmogljivosti modela – kako TM upošteva možne vsebine (rezerve, danosti), npr. človek, znanje, čas, prostor…
• zahteve stroke
  • preverjanje, če so pričakovanja stroke v trenutni situaciji skladna s TM

 

70.  V čem je pomen Virginie Henderson za ZN?

 

–          razvila je definicijo ZN

–          razvila je TM in tako postavila teoretično osnovo za praktično delo

–          želela poudariti vlogo MS, opredelila vlogo MS in prakso ZN

–          njen prispevek k raziskovanju, izobraževanju in praksi v ZN

 

–          njena definicija odgovarja na 7 vprašanj

1. kdo pomaga – MS
2. komu pomaga – zdravemu ali bolnemu posamezniku
3. pri čem pomaga – zadovoljevanje osnovnih človekovih potreb
4. kdaj pomaga – kadar človek nima potrebne moči, volje ali znanja
5. kako pomaga – daje fizično, psihično in vzgojno pomoč
6. kakšen je namen pomoči – ohranitev ali vrnitev zdravja oz. mirna smrt
7. katero je načelo pomoči – čimprejšnja samostojnost in neodvisnost (Pri smrti zagotovo v svojem najbolj absolutnem pomenu. Op.a.)

 

71.  Katera je njena pomembna bibliografija?

 

–          Basic Principles of Nursing Care (1960): nastala na osnovi spoznanj iz predelanega gradiva (vsa literatura s področja ZN od 1900 do 1960), v njej opredelila 14 človeških potreb – osnovna načela ZN

–          The Nature of Nursing (1966): definicija ZN in njena aplikacija v prakso

–          The Principles and Practice of Nursing (1991)

 

72.  Katere koncepte vključuje TM Virginie Henderson?

 

 

 

73.  Opišite posamezni koncept.

 

–          koncept ZN

• najpomembnejši, povezan z vsemi drugimi
• opredelila skozi def. ZN, temelji na pomoči bolnemu oz. zdravemu človeku
• pomoč zdravemu – da zadovoljuje svoje potrebe čim bolj samostojno, če ima za to voljo, moč in znanje
• MS mora zagotoviti znanje B/V (temu prilagoditi izrazoslovje) in voljo (vzrok brezvoljnosti – delovati s ciljem pritegnitve k sodelovanj) – ugotoviti posameznikova stališča in vrednote in prek njih vplivati nanj

–          koncept človeka

• obravnavati človeka kot celovito osebnost, upoštevati njegovo integriteto – psihični, fizični, socialni vidik

–          koncept zdravja

• menila, da je pogosto odraz družbe, v kateri človek živi
• sposobnost zadovoljevanja 14 temeljnih potreb
• enači s samostojnostjo in neodvisnostjo
• končno odgovornost zanj nosi človek sam

–          koncept okolja

• skopo definiran, naslanja se na F. Nightingale
• bolnišnično okolje, odnos med MS in B/V, družina (pomembno kako se svojci odzivajo na B/V, naloga MS je vplivanje, če je interakcija negativna)

–          ta TM se prenese v prakso s procesno metodo dela

 

74.  Katere življenjske aktivnosti vključuje teoretični model Virginie Henderson?

 

–          14 življenjskih aktivnosti

1. dihanje
2. prehranjevanje in pitje
3. odvajanje
4. gibanje
5. spanje in počitek
6. oblačenje
7. vzdrževanje telesne temperature
8. skrb za čistočo in urejenost
9. izogibanje nevarnostim v okolju – varnost
10. komuniciranje
11. verovanje
12. koristno delo
13. rekreacija
14. učenje zdravega načina življenja

 

75.  Kako je človekove potrebe razdelila Virginia Henderson?

 

–          temeljne človekove potrebe

• na njihovi podlagi utemeljila 14 življenjskih aktivnosti, ki izhajajo iz njih (tudi t.i. 14 sestavin temeljne ZN – ta izraz uporabljajo predvsem v tujini)
• na njihovo zadovoljevanje vplivajo različne okoliščine
  • stalne (starost, spol, temperament, sociokulturni položaj, telesne in intelektualne lastnosti)
  • občasne (različna patološka stanja)

 

dihati normalno	Fiziološke potrebe
ustrezno se prehranjevati in uživati tekočino izločati gibati se in vzdrževati želene telesne položaje spati in počivati ustrezno izbirati oblačila – oblačiti se in slačiti vzdrževati telesno temperaturo s prilagajanjem oblačil in okolja vzdrževati telesno čistočo, urejenost in varovati kožo izogibati se nevarnostim v okolju in izogibati se ogrožanja drugih komunicirati z drugimi, izražati potrebe, čustva, bojazni, mnenja
	Psihološka potreba
verovati	Duhovna potreba
opravljati delo z občutkom zadovoljstva in uspeha	Sociološki potrebi
igrati se in se vključevati v različne oblike in razvedril učiti se, odkrivati ali zadovoljevati svojo vedoželjnost, ki vodi v normalen razvoj in izrabo danih potencialov
	Psihološka potreba

 

76.  Opišite Maslowovo hierarhijo potreb.

 

–          motivacijska teorija Abrahama G. Maslova

1. fiziološke potrebe: kisik, voda, hrana, izločanje, spanje, gibanje, temperatura
2. potreba po varnosti: varovanje, zaščita pred nevarnostjo
3. afiliativne (socialne) potrebe: pripadnost, socialne aktivnosti, ljubezen, prijateljstvo
4. samopodoba: samostojnost, status, (samo)spoštovanje, identiteta
5. samoaktualizacija: osebnostna rast in razvoj, samouresničevanje

–          zadovoljene temeljne potrebe – zdravje, nezadovoljene temeljne potrebe – bolezen

–          ko zadovoljimo nižje, motivirani za zadovoljevanje višjih

 

77.  Opišite odnos Virginie Henderson do izobraževanja, raziskovanja in prakse ZN.

 

–          raziskovanje

• sistematično preučevanje, ki skuša najti odg. na določena vpr., pojasnjuje teorijo in rešuje problem
• znanje s področja ZN mora priti iz enostavnega v kompleksnejše skozi raziskovanje (MS, ki dela v praksi, mora biti sposobna uporabljati najnovejše vire podatkov)
• kot raziskovalno področje opredelila 14 temeljnih potreb
• prva, ki je prepoznala potrebo po pisnem planu ZN – dokumentiranje (plani predstavljajo dokumentacijo za aktivnosti ZN – pomagajo MS dobiti občutek, katere potrebe B/V se ponavljajo, in usmerjajo izvajanje postopkov v ZN; dokumentacija dragocen vir za raziskovalno delo)

–          izobraževanje

• MS z univerzitetnim študijem dobi ustrezno izobrazbo, pridobi samostojnost in se nauči kreativnega mišljenja
• DMS svoje delo lahko opravlja samostojno – metode izobraževanja morajo biti temu prilagojene
• študent ZN ne sme biti delavec v bolnišnici za izvajanje različnih zunanjih nalog – MS mu morajo dajati strokovni zgled

–          praksa

• sestrinstvo opredelila kot praktično disciplino – MS želi zadovoljiti vsestranske temeljne potrebe človeka z ozirom na potrebe posameznika
• svoje principe in prepričanja vnesla v prakso in izobraževanje – vpliv na ZN po vsem svetu

 

78.  Uporaba procesa zdravstvene nege v povezavi s TM Virginie Henderson.

 

–          proces ZN vidi kot

• aplikacijo logičnega pristopa k reševanju problema
• možnost individualizirane ZN
• čl. kot kompleksno bitje (biološko, psihično, socialno)

–          faze PZN

• ugotavljanje potreb B/V
  • ocena stanja 14 temeljnih potreb (upoštevanje starosti, kulture, čustvenega stanja)
  • analiza podatkov
  • aktualni in potencialni negovalni problemi
  • neg. dg.
• načrtovanje
  • postavljanje ciljev
  • vključevanje B/V
  • individualiziran plan
  • pisni načrt – dokumentiranje
  • odvisno od zdravniško-terapevtskega programa
• izvajanje
  • temelji na pomoči pri zagotavljanju 14 življenjskih potreb
  • pomoč B/V z znanji
  • odnos med MS in B/V
• vrednotenje
  • primerjava funkcionalnih sposobnosti B/V pred in po aktivnostih ZN
  • glede na hitrost in stopnjo dosežene samostojnosti
  • na osnovi končnega vrednotenja ugotavljamo kvaliteti ZN

 

79.  V čem se teoretični model ZN in teoretični model življenja po Roper-Logan-Tierney razlikujeta?

 

–          model ZN Nancy Roper (Winifred W. Logan in Alison J. Tierney), “model življenja”, spada med modele potreb

–          življenjske potrebe je poimenovala življenjske aktivnosti in jih razdelila na

• bistvene (nujne, vitalne) – tiste, ki čl. vzdržujejo pri življenju
• druge, ki izboljšujejo kvaliteto življenja
• umiranje

–          kasneje jih je razdelila na

• biološke nujnosti
• življenjske aktivnosti podrejene kulturnim in socialnim vplivom

–          vključila je spolnost in smrt, izpustila pa verovanje

–          v ospredje postavila človeka in človeško življenje

–          koncepti

• koncept človeka
  • življenje opisuje s treh vidikov – glej točko 82
  • v svoj model vključila različna znanja in spoznanja (filozofija, psihologija, sociologija)
  • najboljši način za spoznanje čl. in življenjskih aktivnosti je njihovo opazovanje
  • človek se giblje med popolno odvisnostjo in neodvisnostjo in se stalno spreminja (spremembe z rastjo in razvojem, oblikovanje življenjskih aktivnosti pod vplivom intelektualnih, čustvenih, socialnih in ekonomskih dejavnikov)
  • vsak človek se uči različno in vsak se razvije v enkratno bitje
• koncept ZN
  • razlagala podobno kot V. Henderson, ločila je suvereni in odvisni del
• koncept okolja
  • razlagala vpliv okolja (ožjega in širšega) na posameznika pri hospitalizaciji
• koncept zdravja
  • povzela definicijo WHO
  • zdrav človek je kreativen in lahko zadovoljuje svoje potrebe v življenju

 

80.  Katere življenjske aktivnosti vključuje TM ZN po R-L-T?

 

Nujne ali vitalne	dihanje hranjenje izločanje kontroliranje telesne temperature gibanje spanje zagotavljanje varnosti
Življenjske aktivnosti, ki izboljšujejo kvaliteto življenja	osebna higiena oblačenje komuniciranje učenje delo igra seksualnost razmnoževanje
Smrt	umiranje

 

–          Končna verzija iz leta 1980

 

Biološke nujnosti	dihanje prehranjevanje in pitje izločanje kontroliranje telesne temperature spanje gibanje umiranje
Življenjske aktivnosti podrejene kulturnim in socialnim vplivom	varnost (vzdrževanje varnosti in varno okolje) komuniciranje osebna higiena delo in igra seksualnost (vzdrževanje spolnosti – 2001)

 

81.  Kako sta se model življenja in model ZN R-L-T časovno spreminjala?

 

–          z izdelavo modela začela l. 1970, prvič objavila l. 1976, kasneje predelovala, končna verzija l. 1980, revizije še l. 1985, 1990, 1996 in 2000 (Ali je vzrok stalnemu spreminjanju lastnih idej nesamozavest, pikolovstvo ali morda kaj drugega? Op.a.)

 

82.  Poimenujte komponente TM R-L-T in vsako tudi opišite.

 

–          4 komponente, ki vplivajo na 12 življenjskih aktivnosti

• življenjska obdobja (od spočetja do smrti)
  • biološki vidik življenja (do celice do homeostaze)
  • razvojni vidik življenja (od oploditve do smrti)
  • socialni vidik življenja (človekovo življenje v skupini in družini)
• kontinuum odvisnosti in neodvisnosti v času življenja
  • od popolne odvisnosti do popolne neodvisnosti
  • v vsaki življenjski aktivnosti v vsakem življenjskem obdobju ima vsak človek svojo lastno odvisnost oz. neodvisnost
• faktorji, ki vplivajo na življenjske aktivnosti
  • biološki (fizični): delovanje organizma
  • psihološki: čustveni in intelektualni aspekt življenja
  • sociokulturni: vpliv družbe, etike, religije…
  • okoljski: zemljepisna lega, klima, voda, živila…
  • politično-ekonomski: vpliv zakonodaje…
• individualnost posameznika
  • vzorci vedenja: preventivno (zaščitno) vedenje, varno (komfortno) vedenje, vedenje usmerjeno k cilju
  • izvajanje življenjskih aktivnosti

 

83.  TM ZN R-L-T in proces ZN.

 

–          ocenjevanje

• zbiranje podatkov o vseh življenjskih aktivnostih
• ocenjevanje skupaj z B/V
  • odnos med MS in B/V (skupna ocena se odraža skozi ta odnos)
  • v nadaljevanju ocenjujemo le prizadete aktivnosti
  • ugotavljanje kaj B/V lahko dela sam upoštevajoč 4 komponente
• formaliziranje problemov, postavitev neg. dg.

–          načrtovanje

• dokumentiranje neg. problemov (aktualnih in potencialnih)
• postavitev ciljev skupaj z B/V
• določiti odgovornost MS za dosego cilja
• upoštevati vse okoliščine (pozitivne in negativne), ki vplivajo na reševanje nekega problema

–          izvajanje (interveniranje)

• MS intervenira, da bi B/V pomagala pri izvajanju vsakodnevnih življenjskih aktivnosti
• MS upošteva preventivno komponento, okrepi dobro psihofizično počutje, zmanjša odvisnost B/V, vzbudi odgovornost B/V za lastno zdravje

–          vrednotenje

• nadaljevalno
  • kriterij je doseženost ciljev (primerjava stanja življenjskih aktivnosti s postavljenimi cilji): če npr. načrt ni realiziran, zakaj – nerealni cilji ali neuspešno izvajanje ZN
  • eventualno ponovna vzpostavitev ciljev
• sumativno (končno)
  • ugotavljanje uspešnosti TM za izvajanje ZN

 

84.  Kako so TM ocenili glede kriterijev jasnosti, enostavnosti, splošnosti, empirične natančnosti in izvoru pomembnosti?

 

–          glej točko 69

–          jasnost

• ali je model dovolj razumljivo napisan (tudi pojasnjenost konceptov in definicij)
• model je po mnenju analitikov dovolj jasen

–          enostavnost

• ali je bil izbran razumljiv in enostaven format teorije (najnujnejše, kar je potrebno)
• model je zelo enostaven (nekateri pravijo, da preveč), ne uvaja nobenih novih konceptov, zelo kompleksno predstavlja koncept človeka

–          splošnost

• kakšen je pomen konceptov in kako so zastavljeni cilji modela
• model je praktično uporaben v vseh situacijah ZN (promocija in ohranjanje zdravja, akutna in kronična stanja)

–          empirična natančnost

• kakšen je obseg definiranih konceptov (v povezavi z uporabnostjo in preizkušanjem v praksi)
• model zelo pozitivno opredeljuje koncept človeka

–          izvor pomembnosti

• model je glede na prakso, teorijo in raziskovanje dobro voden skozi kriterije

–          ta teoretični model je možno uporabiti na vseh področjih, kjer deluje MS

–          ponuja možnosti za razmišljanje o ZN in življenju nasploh

–          izkazal se je na področju individualiziranja ZN

 

85.  Kaj je prehranjevanje in pitje?

 

–          je življenjska potreba, aktivnost

–          je dinamičen proces

–          nanju vpliva več dejavnikov

–          omogočata

• rast in razvoj
• regeneracijo celic
• sintezo hormonov in encimov
• proizvodnjo toplote
• tvorbo protiteles
• sprostitev
• vpliv na počutje
• vzdrževanje normalne telesne teže

 

86.  Faktorji, ki vplivajo na prehranjevanje in pitje.

 

–          fiziološki

• sestava hrane: beljakovine, ogljikovi hidrati, maščobe, vitamini, minerali, vlaknine, voda (piramida zdrave prehrane – prirejena glede na starost)
• prebava in presnova
• vsrkavanje in izločanje

–          psihični: vzdušje, stres…

–          sociokulturni

• prehranjevalne navade
• simbolični oz. religiozni pomen hrane

–          okolje

• onesnaženost vodá, okolja

–          politično-ekonomski

• nesorazmerje med naseljenostjo in proizvodnjo hrane

 

–          (pojmi)

• lakota: fiziološka potreba, ki jo zadovoljimo s hrano
• apetit: čustveno nagnjenje do hrane
• žeja: fiziološka potreba, ki uravnava potrebo po tekočini v organizmu

 

87.  Opazovanje in ocenjevanje prehranjenosti.

 

–          antropološke meritve

• telesna teža in telesna višina (): ob sprejemu, pred op., ob motnjah hranjenja, pri sistematskih pregledih
• BMI (ali ITM):  (TT v kilogramih, TV v metrih)
  • < 19.9 podhranjen
  • 20 – 24,9 normalen
  • 25 – 26,9 zmerno debel
  • 27 – 29,9 debel
  • 30 – 32,9 zelo debel
  • > 33 izredno debel
• druge meritve: obseg trebuha, kožna guba (meritev podkožnega maščevja), premer nadlahti, premer tricepsa

–          laboratorijski testi: krvni sladkor, proteini, holesterol, urea

–          subjektivna ocena: splošna vitalnost, lasje, obraz, oči, ustnice, žleze, zobje, koža, nohti, mišice, udi, trebuh, živčni sistem, teža

 

88.  Katere motnje hranjenja poznate?

 

–          izguba telesne teže – npr. zaradi obolenj (infekcije, TBC, maligna obolenja…)

–          anoreksija (odklanjanje hrane) – največkrat psihično pogojena (zato anoreksija nevroza)

–          bulemija (nestabilno prenajedanje in bruhanje)

–          kaheksija (pretirana shujšanost, izguba podkožnega maščevja) – ženske lahko izgubijo menstruacijo

–          adipositas (debelost – povečana količina podkožnega maščevja, telesna teža)

–          disfagija (oteženo požiranje)

–          dispepsija (slabo prebavljanje hrane) – lahko zaradi slabe prežvečenosti

–          singultus (kolcanje – krč trebušne prepone)

–          inapetenca (odsotnost apetita)

–          alkarija (nenasitnost – volčja lakota) – npr. pri Diabetes Mellitus

–          ortoreksija (obsedenost z zdravo hrano)

 

–          dejavniki debelosti

• neaktivnost
• nepravilna prehrana
• genetska nagnjenost

 

89.  Predstavite načela zdrave prehrane.

 

–          12 korakov zdravega prehranjevanja po CINDI

–          (zdrav) način prehranjevanja

• št. obrokov (3 do 5)
• časovni razmik med obroki (3 do 4 ure)
• energijska razporeditev celotne dnevne energije (25 % zajtrk, 15 % malica, 30 % kosilo, 10 % malica, 20 % večerja)

–          sestava hrane

• ustrezen izbor hranil
• hranilno in energetsko uravnotežena hrana
• ustrezna kakovost živil
• vse prehrambne skupine (50 – 70 % ogljikovih hidratov, 10 – 15 % beljakovin, 20 – 30 % maščob)
• zadosten vnos vode
• zmernost pri soli, sladkorju, alkoholu in gaziranih pijačah

–          način priprave hrane: ohranitev pomembnih sestavin

 

90.  Kateri so dejavniki negativnega vpliva na prehranjevanje in pitje?

 

–          varovanec doma

• slabe prehrambne navade
• neznanje (ne veš, op.a.)
• nizka motiviranost za zdravje (veš, pa nočeš, op.a.)
• težave pri spreminjanju prehrambnih navad (veš, pa ne zmoreš, op.a.)
• zaposlitev (veš, pa ne moreš, op.a.)
• ekonomske razmere – revščina, preobilje (veš, pa ne moreš ali ne zmoreš, op.a.)

–          pacient

• nausea (slabost)
• vomitas (bruhanje)
• inapetenca
• odsotnost črevesne peristaltike
• odsotnost ali oslabelost požiralnega refleksa
• patološke spremembe na ustih oz. ustni sluznici
• neprimerno zobovje
• vnetje žlez
• vnetje grla in žrela
• vnetje spodnje čeljusti
• vnetje spodnje veje trigeminusa
• močna tahipneja
• motnje okusa, vonja, vida
• tremor udov
• slaba koordinacija gibov

 

91.  Proces ZN pri prehranjevanju in pitju.

 

–          ugotavljanje potreb

• negovalna anamneza (lahko vprašalnik)
  • poznavanje načel zdrave prehrane, način prehranjevanja, sestava hrane, način priprave
  • sociokulturno okolje
  • alergije, diete, druge težave v zvezi s hranjenjem
  • odnos do hrane
• opazovanje in meritve
  • subjektivno
  • antropološke
  • laboratorijske
• predpisani dietni režim
• postavitev neg. dg. – npr. po Gordon
  • oteženo požiranje zardi pomanjkljivega zobovja, kar se kaže z lakoto
  • pretirano prenajedanje zaradi socialne izoliranosti, kar se kaže z debelostjo

–          načrtovanje

• postavitev ciljev – usmerjeni na
  • idealno težo
  • uravnoteženo prehrano
  • sledenje dieti, če je potrebna
  • preprečevanje slabosti in bruhanja
  • npr.: bolnik bo dosegel znižanje telesne teže za 2 kg v 14 dneh

–          izvajanje (negovalne intervencije)

• svetovanje B/V v zvezi s hrano
• navodila o dietnem režimu
• spremljanje prehranskega statusa
• spodbujanje apetita
• pomoč pri hranjenju
• poskrbeti za ustrezen način hranjenja v posebnih situacijah (npr. ničesar per os)
• poskrbeti za ev. enteralno hranjenje (nazogastrična, nazoenteralna sonda)
• poskrbeti za ev. parenteralno hranjenje (i.v.)
• dokumentiranje zaužite hrane, tekočine

–          vrednotenje

• B/V napredek v doseganju ciljev
• B/V sprejemanje oz. odklanjanje diete
• B/V razumevanje diete
• sporočanje rezultatov tudi drugim članom zdravstva, ne le negovalnemu timu

 

92.  Človekova spolna aktivnost in fiziologija spolnega odziva.

 

–          za normalno spolno aktivnost je potrebno skladno delovanje različnih sistemov

• nepoškodovan centralni in avtonomni živčni sistem
• nepoškodovani spolni organi
• primerno hormonsko funkcioniranje
• zdrava čutila in mišice
• ustrezna cirkulacija
• psihično zrela osebnost
• (Z drugimi besedami: za normalen seks moraš biti telesno in duševno popolnoma zdrav – kdo bi si mislil? Op.a.)

–          spolni odziv

• odziv na spolne dražljaje je posledica medsebojnega vpliva fizioloških in psiholoških dejavnikov
• spolni odziv je posledica predelave spolnih vzpodbud (kognitivnih oz. psihičnih ali somatskih oz. fizičnih) v živčnem sistemu
• psihofiziološki fenomen (tako William H. Masters in Virginia H. Johnosn)
  • faza vzburjenja: naraščanje ravni spolnega vzburjenja
  • plato faza: intenziviranje spolnega vzburjenja pred orgazmom
  • faza orgazma: občutek fizične in psihične sprostitve po maksimalnem nivoju spolne vzdraženosti
  • faza resolucije ali umiritve: povrnitev na prejšnji nivo
• čustveni odziv odvisen od različnih dejavnikov (posameznik, okoliščine)
• telesne spremembe dokaj podobne v vseh situacijah – v vseh fazah posledica dveh fizioloških procesov
  • vazokongestija: naval krvi v povrhnje in globoko žilje določenih organov
  • miotonija: mišična napetost

 

93.  Psihološki mediatorji spolnega odziva.

 

–          glavni psihološki posredovalci odziva na spolno draženje

• informacijski odziv
• emocionalne reakcije
• predstavna sposobnost
• pozornost
• ljubezen

–          delovanje

• lahko delujejo vzajemno drug na drugega
• če je med njimi neskladnost, ustvarjajo konflikte v odgovor na dražljaj

 

94.  Spolnost in ljubezen.

 

–          ljubezen je kompleksen fenomen, ki ga ljudje različno razumemo in definiramo

• človekova sposobnost ljubiti se razvija skozi vse življenje
• je osnova za človekovo rast, razvoj in bivanje
• v svoji neosebni obliki je pot, ki vodi v preseganje samega sebe (samotranscendenco)

–          različni tipi ljubezni vplivajo na spolni razvoj in izražanje spolnosti

• materinska ljubezen
• bratska oz. sestrska ljubezen
• humana ljubezen
• erotična ljubezen

–          spolna sprostitev z ločevanjem spolnosti in ljubezni

–          zlitje spolnosti in čustev ljubezni

 

95.  Dihanje: opis procesa (fiziologije) dihanja.

 

–          je izmenjava plinov: ventilacija, difuzija, perfuzija…

–          glej točko 97

–          (sicer smo se pa to učili pri fiziologiji, op.a.)

 

96.  Merjenje in opazovanje dihanja (kvaliteta, globina, ritem).

 

–          normalno dihanje

• frekvenca
  • novorojenček: 40 do 44 dihljajev na minuto
  • otrok: 25 do 30
  • odrasel: 16 do 18
• neopazno, malenkostno dvigovanje in spuščanje prsnega koša
• ritem enakomeren, izdih traja nekoliko dlje kot vdih, vmes kratka apnoična pavza
• odvisno od bitja srca, budnosti, mirovanja oz. gibanja

–          tahipneja: pospešeno dihanje

• omejena dihalna površina
• povečana potreba po kisiku (npr. hipertermija – povečana presnova)
• anemija (pomanjkanje eritrocitov)

–          bradipenja – upočasnjeno dihanje

• navadno povzročena centralno (obolenje možganov, zastrupitve, komatozna stanja, delovanje uspaval…)

–          dispneja – otežkočeno dihanje (dihalna stiska)

• subjektiven občutek tesnobe, tiščanja v prsih, lovljenje sape, hitro, kratko, površno dihanje
• inspiratorna (npr. pri zapori dihalnih poti zardi tujka)
• ekspiratorna (npr. pri obstrukciji dihalnih poti – astma…)

–          apneja – prenehanje dihanja

• posledica ohromitve centra za dihanje (poškodba možganskega debla, hipokapnija – pomanjkanje ogljikove kisline v krvi, premajhen pCO₂)

–          globoko dihanje

• povezano z bradipnejo
• Kussmaulovo dihanje – globoko, močno, enakomerno (npr. pri nezavestnih – acidoza)

–          hiperventilacija – prekomerno, stopnjevano dihanje

• preveč izdihanega CO₂ – alkaloza

–          hipoventilacija – površinsko dihanje

• običajno varovalno dihanje

–          stridor – piskajoče dihanje

• zaradi stenoze dihalnih poti

–          Cheyne-Stokesovo dihanje

• kratko, plitvo, sopihajoče, postaja vedno globlje, nato pa spet vse plitvejše in zastane v apnočini pavzi (povečanje pCO₂, vzpodbuda dihalnega centra…)
• težja obolenja srca in možgan, pred smrtjo

 

–          1 minuto štejemo vdihe ali izdihe

–          pri nezavestnemu lahko roko položimo na prsni koš

–          opazujemo tudi gibanje nosnic, prsnega koša, trebuha in obremenitev pomožnih dihalnih mišic

–          opazujemo tudi

• spremembe barve kože
• spremembe pulza in krvnega tlaka
• spremembe splošnega počutja

 

97.  Faktorji, ki vplivajo na aktivnost dihanja.

 

–          odvisno od primarnih in sekundarnih vplivov

• predvsem normalno delovanje srca, pljuč, krvi in žilnega sistema

–          fiziološki faktorji

• zunanje dihanje (respiracija)
  • sprejemanje kisika (vezava na hemoglobin v alevolih), oddajanje ogljikovega dioksida (presnovni produkt)
  • en dihljaj = inspirij + ekspirij
  • odvisen od krčenja medrebrnih mišic, trebušne prepone in trebušnih mišic
  • prsno dihanje (bolj aktiven prsni koš – ženske), trebušno dihanje (bolj aktivna prepona – moški)
• notranje dihanje (celično)
  • oksidacija ogljikovih hidratov za sproščanje telesu potrebne energije

–          psihološki faktorji

• prek avtonomnega živčnega sistema
  • npr. čustva: upočasnjeno (npr. strah), pospešeno (npr. jeza)
• zavestno vplivanje
  • le do neke mere

–          ekološki faktorji

• atmosfera
• okoljske spremembe
• kajenje

 

98.  Kaj je spanje in kaj počitek?

 

–          življenjska potreba po V. Henderson

–          spanje

• kompleksno ritmično stanje – vsebuje progresijo ponavljajočega cikla (različne faze in aktivnosti telesa in možganov)
• je aktivno in pasivno stanje
  • pasivno, ker je zreducirana stopnja aktivnosti telesa (manjša produkcija TT, upočasnjen metabolizem, dihanje, frekvenca bitja srca, nižji RR, relaksirane mišice)
  • aktivno, ker med spanjem poteka regeneracija telesa, zmanjša se anksioznost, zaskrbljenost, vzpostavlja se homeostaza

–          počitek

• telo v zmanjšani stopnji aktivnosti za dosego mentalne in fizične relaksacije

 

99.  Fiziologija spanja.

 

–          center za regulacijo budnosti in spanja v hipotalamusu

–          uravnava biološko uro posameznika

–          na biološko uro vpliva tudi okolje, vsak človek ima svoj dnevni, tedenski, mesečni ritem

 

100.          Faze in stopnje spanja.

 

–          dve fazi: (0-ta faza – budnost), N-REM in REM

–          N-REM (Non Rapid Eye Movement): ne zasledimo pomikanja očesnih zrkel

• fiziološke karakteristike
  • EEG: počasna krivulja
  • dihanje: upočasnjeno
  • pulz: upočasnjen
  • RR: nizek
  • TT: nižja
  • metabolizem: upočasnjen
  • mišice: relaksirane
• stopnja (5 % vsega spanja): začetek spanja, rahla relaksacija, lahko bujenje
• stopnja (50 – 60 % vsega spanja): 15 min. po začetku spanja, večja relaksacija, še lahko bujenje
• stopnja (5 – 10 % vsega spanja): 30 min. po začetku spanja, popolna relaksacija, zbudijo običajni stimulusi iz okolja (npr. zvonjenje…)
• stopnja (5 – 10 % vsega spanja): v prvi polovici spalne noči, delta spanje –globoko spanje (RR, TT, pulz na najnižji vrednosti), težko bujenje

–          REM (Rapid Eye Movement): pomikanje očesnih zrkel pod zaprtimi vekami

• fiziološke karakteristike
  • EEG: kaže aktivnost
  • dihanje: iregularno, lahko neredno
  • pulz: hiter, lahko nepravilen
  • RR: rahlo povišan, lahko niha
  • TT: višja
  • metabolizem: povečana gastrična sekrecija
  • mišice: majhne trzajo, velike skeletne negibne
• 20 – 25 % vsega spanja, rahel spanec (sanjanje – pomnjenje sanje je odvisno od faze, v kateri se zbudimo), težko bujenje
• pomembno za čustveno in mentalno ravnovesje ter učenje, pomnjenje, spominjanje in prilagajanje
• če dosti izpadov te faze, jo lahko nadoknadimo šele z 1 tednom normalnega spanja – REM ekvilibrij
• v tej fazi izloča rasni hormon

–          spalni ciklus

• menjavanje N-REM in REM faz
• traja 90 do 110 minut

–          spalna noč

• 4 do 6 ciklusov

 

 

 

101.          Faktorji vpliva na spanje in budnost.

 

–          biološki

• starost
  • novorojenček 16 – 24 ur
  • dojenček 18 – 20 ur
  • predšolski otrok 9 – 16 ur
  • šolski otrok 10 – 12 oz. 8 – 10 ur
  • adolescent 8 – 9 ur
  • odrasel 6 – 8 ur
  • starostnik 5 – 7 ur
• hrana, pijača
• fizična aktivnost
• biološka ura

–          psihološki

• stres, bolezen, različna življenjska stanja
• volja, motivacija za ostati buden oz. spati
• razpoloženje

–          sociokulturni: npr. spori, težave, kultura pitja pred spanjem

–          okolje

• neposredno: postelja, posteljnina, soba, temperatura (16 – 18°), vlaga (70 %), zračnost, svetloba
• posredno: hrup, vreme, luna

–          (Narava zahteva 5, navada 7, lenoba 9, zloba pa 11 ur spanja. Op.a.)

 

102.          Skrb za zdravo spanje.

 

–          iti spat in vstajati ob isti uri

–          prakticiranje ustaljenih navad pred odhodom v posteljo

–          upoštevati individualne potrebe po spanju

–          izogibati se pitju neprimernih pijač in kajenja

–          relaksacijske vaje pred spanjem

–          primerno neposredno okolje

–          lahka večerja z ogljikovimi hidrati, vendar ne tik pred spanjem

–          omejena uporaba uspaval (le če predpiše zdravnik, ne prepozno, ne po 2. uri zjutraj)

 

103.          Motnje spanja.

 

–          insomnija – nespečnost

• primarna – ni pravega vzroka
• sekundarna – znan vzrok
• težave z
  • uspavanjem
  • pogostim zbujanjem, prekinjeno spanje
  • zgodnjim prebujanjem

–          hipersomnija – pretirano spanje (predvsem preko dneva)

–          narkolepsija – neustavljiva želja po spanju

–          vzroki motenj

• simptomatski: bolečina, temperatura…
• organski: motene možganske funkcije…
• toksični: vpliv zdravil, poživil…
• psihični: stres…

–          specifične motnje

• smrčanje
• škripanje z zobmi
• govorjenje
• somnambulizem – mesečnost
• pavor nocturnis – nočni strah
• iactatio capitis nocturna – premetavanje glave
• eneuresis nocturna – močenje postelje

 

104.          Proces ZN in spanje.

 

–          ocenjevanje stanja

• zbiranje podatkov z intervjujem
• ugotavljanje potreb po spanju, navad, težav, vpliva spanja na življenjske aktivnosti
• ugotavljanje faze B/V: zaspan, utrujen, pod stresom…
• oblikovanje neg. dg.
  • npr. po Gordon: (P) moteno spanje (E) zaradi strahu pred op. posegom, (S) kar se kaže s pogostim prebujanjem in utrujenostjo
  • npr. ICNP: močna nespečnost

–          načrtovanje, cilji

• glede na stopnjo odvisnosti B/V od MS in glede na vrsto motnje spanja
• cilji usmerjeni na B/V, ne na okolje
• preko načrta vplivamo na moteče faktorje
• npr. model SNOČ (subjekt, nivo, okoliščine, čas)
  • (S) B/V (N) bo naspan (Č) v naslednjih dveh nočeh

–          izvajanje

• svetovanje
• informiranje B/V
• opazovanje, nadzor, stanje zavesti in budnosti
• skrb za okolje
• opredelitev stopnje pomoči in samooskrbe
• upoštevanje kadrovskih zahtev in vključitev svojcev
• dnevnik spanja

–          vrednotenje

• glede na postavljeni cilj
• če cilj ni bil dosežen, ponovna izpostavitev cilja pri naslednjem načrtovanju

–          dokumentiranje skozi vse faze

 

 

2.   sklop: prof. Šušteršič

 

 

1.     del: profesionalizacija in proces ZN

 

 

105.          Profesionalizacija v ZN.

 

1.1.  Kaj je profesionalizacija?

 

–          je strategija, cilj neke skupine, da si pridobi monopol nad določeno dejavnostjo (v zameno za svojo nadzorno funkcijo nad določenimi oblikami družbene deviantnosti – zagotovitev klientele poteka z eliminacijo podobnih poklicev)

–          je rezultat izobrazbe in družbenih odnosov

–          je kompleksen proces, ki vključuje soodvisno interakcijo med

• viri znanja
• osebnim spreminjanjem
• aktivnostjo

–          MS: rigidno pojmovanje – vzpostavitev standardov in pravil ter nadzor nad delom

–          Flexner – 6 kriterijev, da poklicna skupina pride v profesionalno (1915)

1. aktivnosti članov poklicne skupine morajo biti intelektualna naravnane
2. aktivnosti članov poklicne skupine morajo temeljiti na znanju
3. delovne aktivnosti morajo biti usmerjene v prakso
4. vsaka delovna skupina mora imeti način, tehniko dela
5. obstajati mora močna notranja organizacija članov delovne skupine
6. motivacija članov delovne skupine mora biti altruistična

–          končni cilj profesionalizacije je ugled v družbi

 

2.2.  Naštej kriterije profesionalizacije po Pavalku.

 

–          8 kriterijev za profesijo

1. teorija
2. družbene vrednote
3. izobrazba
4. motivacija
5. avtonomija
6. pripadnost profesiji
7. profesionalno združenje
8. kodeks etike

 

3.3.  Opišite enega izmed kriterijev po lastni izbiri.

 

–          teorija

• presojanje delovne skupine na podlagi velikosti in obsega dela, ki temelji na sistematični teoriji in abstraktnem mišljenju
  • večje ko je znanje, bolj profesionalna je skupina
  • pot do sistematične teorije je raziskovalno delo (finance…)
• raziskovanje v ZN je novo – teorije so se in se še razvijajo
  • glede na razvoj teorij ZN je ZN na sredi poti med poklicem in profesijo

 

 

 

–          družbene vrednote

• presojanje profesije z abstraktnimi vrednotami, ki so sprejete v družbi (življenje, svoboda, prizadevanje za srečo…)
• ZN ta kriterij izpolnjuje na vseh področjih zdravstvenega varstva – na lestvici bliže profesiji

 

 

 

–          izobraževanje

• 4 pomembne vsebine izobraževanja in vzgoje
  • trajanje (pridobivanje teoretičnega znanja, učenje spretnosti, vključevanje specifičnih vrednot, norm, pravil…)
  • diplome in specializacije – začetki izobraževanja v bolnišnicah, sedaj v izobraževalnih institucijah
  • uporaba simbolov
  • aktualne vsebine
• nivoji izobrazbe v svetu
  • register nurse
  • bachelor’s (baccalaureate) degree
  • master’s degree
  • doctor’s degree
  • specializacije v ZN
• v izobraževalnem programu vedno večji poudarek na znanstvenem razumevanju in ne več na tehniki negovanja
• ZN se približuje profesiji

 

 

 

–          motivacija

• je proces, ki usmerja človekove aktivnosti k določenim ciljem (motivi so notranji dejavniki, zaradi katerih človek neko delo opravi ali ga opusti)
• na motiviranost vplivajo
  • notranji dejavniki: napredovanje, zadovoljstvo, avtonomija pri delu, priznanje (motivatorji pri zaposlenih na višjih nivojih in z višjo izobrazbo
  • zunanji dejavniki: zagotovljeno delo, fizični pogoji dela, dohodek (motivatorji pri ljudeh na nižjih nivojih, pri bolj rutinskem delu)
• navadno motiviranost večja na vrhu hierarhične lestvice
• motiviranost (angažiranost in produktivnost) povečamo s povečanjem samostojnosti in s sodelovanjem pri odločitvah

 

 

 

–          avtonomija

• pomeni svobodo delovnih skupin pri
  • uravnavanju (pobudi)
  • kontroli (možnosti) dela oz. delovnega vedenja
• poklicne skupine imajo več zunanjih kontrol, profesionalne skupine pa več notranjih kontrol (predpisi, pravila…)
• samostojnost ZN
  • MS na področju negovalne diagnostike, obravnave problemov B/V
  • problemi ZN pri iskanju samostojnosti, a tudi moč (zaradi nje bliže profesiji kot poklicu)
  • odvisno delo le izvrševanje zdravnikovih navodil, vse drugo neodvisno
• delo MS
  • samostojno: pobude, nadzor…
  • sodelovanje v diagnostično-terapevtskem programu
  • vključevanje v širše družbeno dogajanje

 

 

 

–          pripadnost profesiji

• kaže se v tem, koliko jih po končanem šolanju odide v drug poklic – višja pri DMS in VMS kot pri ZT (Se ne strinjam, kaj pa človek pri 14-ih ve, kateri poklic mu ustreza. Op.a.)
• z vidika profesije je delo življenjska obveza
• v ZN pripadnost profesiji že tradicionalno skromna

 

 

 

–          profesionalno združenje

• pomeni stopnjo pripadnosti članov delovne skupine v profesionalni skupini
• v ZDA več profesionalnih združenj, pri nas Zbornica MS Slovenije – vanjo vključena večina MS in ZT (Kdo za vraga se je spomnil, da je le MS z diplomo MS, tista brez pa ZT. Op.a.)

 

 

 

–          kodeks etike

• načela etičnega obnašanja
• kompleks norm obnašanja, vedênja in zvez (Za tako definicijo moraš biti pa res poseben talent, kot npr. prof. Šušteršič, sploh sem pa do sedaj slišal le za etični kodeks. Op.a.)
• za MS dobro napisan kodeks etike – pri nas od l. 1994

 

 

 

106.          Kaj je dokumentiranje v ZN?

 

–          zbiranje in zapisovanje vseh podatkov o pacientu, družini, skupini in skupnosti

 

107.          Navedite prednosti dokumentiranja v ZN.

 

–          pomen dokumentiranja v ZN (glej tudi točko 5)

• je osnovni element sodobne ZN in nepogrešljiv v vseh fazah PZN
• je sestavni del varne in učinkovite ZN – z dokumentiranjem zaščitimo sebe in B/V, imamo možnost, da česa ne spregledamo
• zagotavlja kontinuiranost dela zdravstvenega tima
• nedvoumno in natančno zapisovanje podatkov je pomembno za razvoj stroke
• omogoča prikaz dela negovalnega tima in njihov prispevek v sistemu zdravstvenega varstva
• pomanjkljivo, nenatančno in nedosledno dokumentiranje negira in razvrednoti pomen aktivnosti MS in drugih članov zdravstvenega tima

 

108.          Kaj je elektronski zapis podatkov o B/V?

 

–          zapis, ki vključuje podatke (informacije) iz vseh področij zdravstva, kjer je bil posameznik v zdravstveni obravnavi

–          lahko zajemajo podatke o bolniku, družini in skupnosti

–          glej internet: ICNP – mednarodna klasifikacija ZN v slovenskem in angleškem jeziku

 

109.          Prednosti, slabosti, priložnosti in pasti elektronskega zapisa podatkov subjektov v ZN.

 

–          možnosti za posodobitev načina dokumentiranja

–          moderna informacijska tehnologija lahko močno poveča konkurenčno prednost zdravstvene organizacije – njeno učinkovitost in uspešnost

–          omogoča

• spremljanje pacientove zdravstvene obravnave skozi čas
• implementacijo smernic
• izmenjavo podatkov med izvajalci – komunikacijo
• računalniško podprto odločanje
• statistično obdelavo
• finančno vrednotenje
• izobraževanje
• raziskovanje
• hiter dostop do bolnikovih podatkov

–          pasti elektronskega zapisa

• vprašljivost varovanja osebnih podatkov bolnika
• okuženost računalniškega sistema z virusi (program pade, vsi bolnikovi podatki se lahko zbrišejo)

 

110.          Hierarhični večparametrski odločitveni model ZN.

 

1.1.  Kaj je to?

 

–          so pripomoček za klasifikacijo oz. vrednotenje objektov (vse kar ni B/V, op.a.) opisanih v atributnem jeziku (strokovni izrazi, op.a.)

–          temeljijo na razčlenitvi problema na manjše in manj zahtevne probleme

–          v tem procesu je potrebno razviti model, ki zagotavlja vrednotenje variante glede na zastavljeni cilj in pričakovanja

 

2.2.  Čemu je namenjen?

 

–          omogoča celovit vpogled v ZN

–          namenjen temu, da glavni problem razčlenimo na manjše in manj zahtevne probleme

–          namenjen ocenjevanju (vrednotenju) in analizi temeljnih življenjskih aktivnosti

–          namenjen celostni analizi zdravstvenega stanja B/V

–          omogoča opredelitev samega negovalnega problema in stopnje negovalnega problema ter evolucijo življenjskih aktivnosti v sklopu zagotavljanja kakovosti ZN

 

3.3.  Naštejte in razložite njegove eksplicitne prednosti.

 

[wp_ad_camp_1]

–          celovit vrednostni vpogled v stanje B/V v PZN

• transparentnost, selektivna obravnava kritičnih podatkov, analiza podatkov v smislu “kaj – če”

–          omogoča spremljanje sprememb v zdravstvenem stanju B/V v določenih časovnih intervalih na osnovi indikatorjev v okviru posameznih življenjskih aktivnosti

–          ponuja možnost za boljše (samo)ocenjevanje in s tem profesionalnost in kakovost ZN

–          prvoten organizacijsko-informacijski pristop

–          računalniški zapis podatkov – boljša dokumentacija in s tem boljša informacijska slika celostnega procesa

–          ustreznejša povezava med vsebinskim, finančnim in statističnim segmentom

–          uvajanje sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije

 

–          sistematični prikaz strukture sistema za ocenjevanje

 

 

4.4.  Kaj sestavlja bazo znanja?

 

–          drevo kriterijev za posamezne življenjske aktivnosti

–          drevo za združeno celostno oceno B/V

–          funkcije koristnosti

 

5.5.  Kaj je drevo kriterijev?

 

–          posamezne življenjske aktivnosti strukturirane v drevesa in nato oblikovane v novo drevo z združeno celostno oceno B/V

–          na ta način oblikujemo baze znanja temeljnih življenjskih aktivnosti

 

6.6.  Kaj so funkcije koristnosti?

 

–          pravila odločanja v vozlih dreves, ki določajo vrednost vsakega atributa, ki ni list drevesa

–          funkcija koristnosti mora biti vsebinsko ustrezna – večjo vrednost dati varianti, ki je boljša in bolj operativna

–          dogovorjene vrednosti atributov

bad

ZVP – zelo velik problem

• VP – velik problem
• P – problem

good

P – manjši problem

• P – ni problema

 

111.          Kaj pomeni profesionalizacija MS in kaj zdravnikom?

 

–          je rezultat izobrazbe in družbenih odnosov

–          MS: rigidno pojmovanje – vzpostavitev standardov in pravil ter nadzor nad delom

–          zdravniki: avtonomija na svojem področju

 

112.          Navedite kriterije profesionalizacije, ki jih morajo MS v Sloveniji še razvijati.

 

–          teorija

• je osnova za praktično delo, izobraževanje, raziskovanje, razvoj in organizacijo
• predstavlja vsebino samostojnega in suverenega delovanja MS

–          izobraževanje

• sodobni koncepti izobraževanja v ZN morajo prinašati znanja, spretnosti in vrline, ki bodo krepila profesionalno zavest in omogočala poln razvoj osebnosti izvajalcev ZN

–          avtonomija

• pomeni svobodo delovnih skupin pri upravljanju in kontroli dela
• MS so avtonomne pri diagnosticiranju v ZN, sodelujejo v diagnostično-terapevtskem programu, so del zdravstvenega tima
• avtonomija medicinskih sester bo problem, dokler bodo MS verjele v avtoriteto zdravnika (vse do takrat bodo v podrejenem položaju)

 

113.          Na katerih znanstvenih teorijah sloni proces ZN? Utemeljite.

 

–          sistemska teorija

• sistem je celota iz manjših delov (povezanost v sistemu za delovanje, npr. človek – je celota in je sistem)
• sistemski pristop omogoča
  • iskanje najboljše rešitve
  • ustrezne informacije
  • dovolj dobro rešitev na osnovi teh informacij
• organizacijski sistemi: najkompleksnejši od vseh, ki jih je ustvaril človek, ki pa je tudi sam hkrati njihov del
• kompleksnost čl. in organizacijskih sistemov je posledica
  • velikega števila odnosov med elementi
  • odnosi so vsebinsko različni in prepleteni
  • elementi sistema so hkrati podsistemi na nekem drugem področju preučevanja
• npr.
  • biološki svet : organizem – sistem organov – organ – tkivo – celica
  • organizacijski sistem : zdravstveni dom – zdravstvena postaja – dispanzer – zdravstveni tim – posameznik

 

–          teorija kibernetike

• podlaga za teorijo je ideja, da krmar s pomočjo stalnih informacij in prilagajanju glede na informacije kljub hudemu viharju pripelje ladjo do cilja
• kibernetična zanka

 

 

 

–          teorija odločanja

• faze odločanja
  • zbiranje podatkov
  • ugotavljanje problema
  • oblikovanje alternativ, rešitev
  • odločanje med različnimi možnostmi
  • vrednotenje
• MS se lahko odločajo
  • intuitivno – ni zavestne, jasne razlage za odločitev
  • sprejemanje nasvetov drugih oseb, strokovnjakov
  • izkustveno – na podlagi lastnih izkušenj
  • logično, racionalno – temelji na znanju in jo lahko tudi zagovarjamo
• kadar se odločamo na osnovi podatkov zbranih v ustrezni neg. dg., lahko to uvrstimo v objektivno pojmovanje
• podatki
  • primarni: daje pacient sam
  • sekundarni: posredujejo družinski člani…
  • terciarni: medicinska dokumentacija…
  • splošni / specifični
  • objektivni / subjektivni

 

114.          Pomen prve faze procesne metode dela za načrtovanje ZN.

 

–          ugotavljanje potreb po ZN

–          ta faza postavi MS v interakcijo (odnos) s

• posameznikom
• člani družine
• skupino (skupnostjo)

–          na uspešno in ustrezno sodelovanje vplivajo

• osebni odnos MS do zdravja
• osebni odnos MS do subjektov
• osebne izkušnje, ki temeljijo na znanju in strokovni spretnosti

 

115.          Navedite in opišite korake prve faze PZN.

 

–          vključuje

• ocenjevanje
• negovalna anamneza
• negovalna diagnoza (diagnosticiranje)

–          ocenjevanje

• ocenjevanje zdravstvenega stanja subjektov in potreb po ZN se začenja ob prvem stiku (sprejemu) in se nadaljuje do konca zdravstvene obravnave (odpusta)
• je aktivnost, s katero MS ugotavlja stanje zdravja in potreb po ZN iz baze podatkov, ki jih je dobila z zbiranjem od pacienta in drugih virov
• podatki so lahko
  • primarni: daje pacient sam
  • sekundarni: posredujejo družinski člani…
  • terciarni: medicinska dokumentacija…
  • splošni / specifični
  • objektivni / subjektivni

–          glej točke 12 do 14

 

116.          Kaj je negovalna anamneza in katere elemente vključuje?

 

–          je skupek podatkov o B/V, družni in skupnosti, ki jih MS zbere ob prvem stiku

–          z negovalno anamnezo

• ugotavljamo trenutno stanje B/V
• spoznavamo življenjske navade subjektov (vključuje tudi pridobivanje določenih pomembnih podatkov iz preteklosti)

–          na MS v interakciji z B/V, člani družine ali skupnosti vplivajo

• odnos subjekta do zdravja
• njihove sposobnosti zaznavanja potreb po ZN
• poznavanja subjekta

 

117.          Negovalna diagnoza.

 

1.1.  Kaj je negovalna diagnoza?

 

–          je rezultat sistematičnega zbiranja informacij, njihove analize, sinteze in potrditve njihove veljavnosti

–          je poimenovanje nekega stanja pri B/V, družini ali skupnosti

–          Gordon (1987)

• neg. dg. se nanaša na odzive B/V, ki jih MS sposobna obravnavati, ker ima za to potrebno znanje, spretnosti in izkušnje, za obravnavo pa ima dovoljenje

–          Carpentio (1989)

• aktualno in potencialno diagnosticiranje stanja pri posamezniku, družini ali skupnosti, ki ga MS lahko ugotovi in planira intervencije, da se zmanjša ali prepreči poslabšanje zdravja ali se vzdržuje stanje zdravja

–          NANDA

• neg. dg. je klinično mnenje o posamezniku, družini ali skupnosti in njihovih odzivih na aktualne in potencialne probleme zdravja

–          Zbornica ZN in Zveza društev MS in ZT Slovenije (1999)

• je poimenovanje aktualnih, potencialnih ali prikritih zdravstvenih težav pri posamezniku, družini ali skupnosti, ki jih v okviru strokovnih pristojnosti rešuje nosilka ZN

–          to stanje MS lahko ugotovi in načrtuje negovalne intervencije, na tem področju je MS strokovnjak (ekspert) in ima pravico in kompetence pobude in nadzora

–          glej točko 14

 

2.2.  Kako je oblikovana negovalna diagnoza po Majory Gordon?

 

–          sestavni deli (elementi) neg. dg. po M. Gordon

• P – negovalni problem
• E – etiologija ali vzrok negovalnega problema
• S – simptomi

–          negovalni problem

• opis tistega vidika zdravstvenega stanja B/V, ki zahteva intervencijo MS
• v skladu z definicijo ZN se nanaša na stopnjo samostojnosti in ne na temeljno življenjsko aktivnost

–          etiologija

• vzrok problema je različen – vključuje fiziološke, čustvene in kognitivne sposobnosti posameznika, sociokulturne in druge vzroke

–          simptomi

• podatki, na osnovi katerih se prepoznavajo neg. problemi in vzroki

–          po modelu PES se lahko oblikuje le aktualni neg. problem, potencialni se prepoznavajo le na osnovi rizika oz. vzroka

–          sicer je glede na neg. problem sama neg dg. lahko

• aktualna
• potencialna
• prikrita
• preventivna

 

3.3.  Kako je oblikovana negovalna diagnoza v ICNP?

 

–          sestavljena je iz 8 osi, s pomočjo katerih lahko MS postavi kakovostno neg. dg.

–          je poimenovanje določenega fenomena, ki ga izvaja MS in osnova aktivnostim ZN

–          sestava

• A – žarišče
• B – ocenjevanje
• C – pogostnost
• D – trajanje
• E – topologija
• F – lokacija
• G – verjetnost
• H – nosilec

 

• obvezno je izbrati pojem iz osi žarišče (1 A)
• obvezno je izbrati pojem iz osi ocenjevanje (1 B) ali verjetnost (1 G)
• pojmi iz ostalih osi niso obvezni, lahko pa vplivajo na kakovostno neg. dg.
• iz vsake osi se lahko izbere le po 1 pojem

 

–          npr.

 

Izbrane osi		Izbrani pojmi
1 A	Žarišče	Bolečina
1 B	Ocenjevanje	Izredno močna
1 C	Pogostnost	V presledkih
1 E	Topologija	Desno
1 F	Lokacija	Noga

 

–          neg. dg.:

1. izredno močna bolečina
2. izredno močna bolečina v presledkih
3. izredno močna bolečina v presledkih v/na desni nogi

 

118.          Kaj je negovalna diagnoza in navedite njene posebnosti?

 

–          glej točko 13.1.

–          posebnosti neg. dg.

• vsebina neg. dg. predstavlja odziv (reakcijo) B/V na bolezensko stanje, ki se odraža kot omejitev njegovih psihofizičnih sposobnosti ali kot njegovo doživljanje bolezenskega stanja
• lahko je odziv B/V na ZN ali na medicinsko obravnavo (diagnostično-terapevtski postopki, zdravljenje…)
• lahko je posledica nezadovoljene ali napačno zadovoljene potrebe (npr. nepravilna prehrana)
• je spremenljiva in odvisna od spreminjanja zdravja in odzivov nanj

 

119.          Katere so najpogostejše napake pri diagnosticiranju v ZN?

 

–          prehitro postavljena neg. dg. – nepopolni podatki (informacije)

–          napačna neg. dg. – netočni podatki

–          rutinske neg. dg. – posledica tega, da MS zbiranja in analiziranja podatkov ne uspe prilagoditi posameznim pacientom

–          napake opustitve – nezmožnost preoblikovanja neg. dg. v novo neg. dg. zaradi spremenjenega zdravstvenega stanja pacienta

–          nepravilno poimenovanje neg. dg. – z aktivnostmi ZN

–          zamenjava simptomov in negovalnih problemov

 

–          napake pri diagnosticiranju vodijo do napak v ZN

 

120.          Opišite drugo fazo procesa zdravstvene nege.

 

–          načrtovanje ZN

–          je izdelava podrobnega načrta za reševanje subjektovih negovalnih problemov

–          glej tudi točko 17

 

121.          Kako mora biti načrt ZN opredeljen?

 

–          načrt mora biti izdelan natančno, realno in v skladu s pričakovanim ciljem

–          vključuje

• določitev prioritet reševanja negovalnega problema
• določitev ciljev
• načrt negovalnih intervencij

 

122.          Kaj je prioriteta reševanja negovalnih problemov?

 

–          prioriteta pomeni rangiranje potreb po ZN (Maslow) glede na

• pomembnost za življenje
• ozdravitev
• kakovost življenja

 

123.          Na osnovi česa določamo prioriteto reševanja negovalnih problemov?

 

–          glej točko 18

–          MS to opravi skupaj z B/V, po potrebi pa tudi z drugimi družinskimi člani in člani negovalnega tima

–          na končno določitev prioritet vplivajo še

• pacientovo zavedanje pomembnosti in resnosti neg. problemov
• hierarhija osnovnih človekovih potreb
• medicinska spoznanja
• možnost reševanja posameznih neg. problemov

 

124.          Kaj so cilji ZN?

 

–          opis fizičnih, psihičnih in socialnih stanj, ki jih želi MS skupaj s subjektom doseči v določenem času

–          so realni, želeni izid ZN in se kažejo v zdravstvenem stanju subjekta

 

125.          Navedite in opišite lastnosti ciljev ZN.

 

–          lastnosti ciljev so

• časovna omejenost
• realnost
• relevantnost
• usklajenost

–          glede na časovno opredelitev so cilji

• kratkoročni: tisti, ki morajo biti rešeni takoj, nanašajo se na sedanjost in na neg. probleme, ki zahtevajo hitro reševanje
• srednjeročni: se načrtujejo in se dosežejo v nekaj urah
• dolgoročni: so lahko načrtovani tudi za daljše obdobje (nekaj tednov do nekaj let); biti morajo postavljeni glede na zdravstveno stanje posameznika in glede na njegovo zdravstveno vzgojenost
• cilji so izraženi v prihodnjem času s predstavitvijo normalnega, želena stanja in s časovno opredelitvijo

–          postavljeni morajo biti realno – v skladu s sposobnostmi in možnostmi

• pacienta in njegove družine (psihofizično stanje, inteligentnost, stopnja izobrazbe, finančne zmožnosti, pogoji doma)
• zdravstvenega osebja in ustanove (organizacija službe, število zdravstvenega osebja, usposobljenost osebja, kapaciteta in tehnična opremljenost ustanove)

–          relevantnost ciljev je povezana z vzgojno-izobraževalnimi cilji oz. pacientovim videnjem svojega stanja – pacient mora obvladati vsebine, ki so pomembne za

• vzdrževanje doseženega zdravstvenega stanja
• ohranjanje in krepitev pozitivnega zdravja

–          cilji morajo biti

• jasno oblikovani
• razumljivi pacientu in članom neg. tima
• nanašati se morajo na pacienta
• specifični glede na neg. dg.
• časovno opredeljeni

 

126.          H komu so cilji zdravstvene nege orientirani in kaj nam povedo?

 

–          cilji so orientirani k subjektu in nam povedo

• kdaj,
• kaj,
• kako in
• pri kom bo neko stanje doseženo oz.
• kdo bo to stanje dosegel

 

127.          Kaj so intervencije ZN in v kaj so usmerjene?

 

–          negovalne intervencije oz. intervencije ZN so aktivnosti MS kot odgovor na fenomen ZN, ki je lahko

• negovalni problem
• negovalna diagnoza
• stanje pri pacientu

–          so specifične aktivnosti, ki so načrtovane za doseganje postavljenih ciljev (želenega stanja)

–          temeljijo na individualnem stanju subjektov ob upoštevanju

• sposobnosti
• možnosti
• znanja

–          usmerjene so v

• promocijo zdravja
• izboljševanje in / ali povrnitev zdravja
• preprečevanje bolezni
• lajšanje težav ob bolezni ali poškodbah
• prispevajo k rehabilitaciji

 

128.          Kaj vključuje tretja faza procesa ZN?

 

–          izvajanje ZN

–          je realizacija negovalnega načrta, negovalnih intervencij, ki so usmerjene k zadovoljevanju specifičnih potreb subjekta

–          biti mora sistematično in usklajeno z

• vsemi člani negovalnega tima
• vsemi člani zdravstvenega tima

–          vključuje

• validacijo načrta ZN (oz. vrednotenje ali ocenitev – a ni prof. Mihelič nekaj govorila o izogibanju tujkam? op.a.)
• analizo pogojev za izvajanje ZN
• realizacijo

 

129.          Opišite validacijo načrta ZN.

 

–          je ocena veljavnosti in načrtnosti ZN ter odobritev izvajanja

–          za celostno validacijo je potrebno oceniti

• ali so zbrani vsi pomembni podatki, ki omogočajo celostno obravnavo B/V
• ali so neg. dg. usmerjene in vključujejo neg. problem, pa tudi vzroke in simptome
• ali so prioritete reševanja neg. problema logične in pravilne glede na
  • pomembnost za življenje
  • ozdravitev
  • kakovost življenja
  • pacientovo zavedanje pomembnosti in resnosti neg. problema
  • hierarhijo osnovnih človekovih potreb
  • medicinska spoznanja
  • možnosti reševanja posameznega neg. problema
• ali so cilji glede na probleme postavljeni jasno in realno, ali so časovno opredeljeni in ali so relevantni
• ali so izbrane intervencije usmerjene v odpravo vzroka neg. problema in s tem v doseganje zdravstvenega cilja
• ali je načrt ZN usklajen z načrtom celotne zdravstvene obravnave, tretmaja

 

130.          Kaj pomeni analiza pogojev za izvajanje ZN?

 

–          analiza pogojev se nanaša na modele organizacije, člane negovalnega tima in opremljenost zdravstvene organizacije

 

Realizacija

 

–          realizacija načrta ZN vključuje

• kontinuirano ocenjevanje zdravstvenega stanja pacienta
• kritično ocenjevanje načrta ZN
• spremembe načrta ZN
• nadzor nad izvajanjem načrta ZN

 

131.          Vrednotenje ZN.

 

–          je četrta faza PZN

 

1.1.  Kaj medicinska sestra vrednoti?

 

–          v vrednotenje morajo biti vključeni 4 sistematični koraki

• presojanje napredka in rezultata v povezavi z želenimi cilji ZN
• meritev učinkovitosti načrtovanih neg. intervencij
• ev. nadaljnje vrednotenje in načrtovanje, če želeni cilji niso bili doseženi
• kritična ocena faz procesa ZN

 

2.2.  Kaj izraža vrednotenje?

 

–          je premišljen in dinamičen proces, ki mora pokazati odzive na ZN in označiti

• izboljšano,
• nespremenjeno ali
• ev. tudi poslabšano stanje B/V

 

3.3.  Vrste vrednotenja.

 

–          kontinuirano vrednotenje

• pomeni neprestano spremljanje zdravstvenega stanja pacienta oz. stanja in razmer v družini, skupini ali skupnosti (kibernetična zanka)

–          končno vrednotenje

• enkratno ob zaključku nekega procesa
• vključuje podatke pridobljene tekom celotne obravnave
• izvaja se, ko dosežemo postavljene cilje

 

4.4.  Kaj predstavlja kibernetična zanka v ZN?

 

–          glej točko 9

–          s procesom ZN želi MS dobiti povratno informacijo o zdravstvenem, psihofizičnem in socialnem stanju pacienta, da bi ugotovila, ali je bila in kako je bila uspešna z delom ZN

–          to povratno informacijo dobi z vrednotenjem, če so potrebne spremembe, reagira

 

 

132.          Kaj je proces ZN? Navedite njegove lastnosti in načela.

 

–          je enoten način, metoda dela

–          je sodobna metoda, ki narekuje način delovanja MS v sodobni ZN in se odlikuje po

• visoki stopnji organiziranosti
• sistematičnosti
• celostnem in individualnem pristopu

–          lastnosti

• sistematičnost
• dinamičnost
• fleksibilnost

–          načela

• usmerjenost k B/V
• upoštevanje B/V kot subjekt v procesu ZN
• celovitost in individualnost

 

133.          Opišite razčlenitev faz procesa ZN po vsebini.

 

–          ugotavljanje potreb po ZN

• ocena stanja
• zbiranje dodatnih informacij
• analiza podatkov
• definiranje neg. dg. (na osnovi prejšnjih treh točk)

–          planiranje ZN

• ugotavljanje prioritete
• definiranje ciljev
• definiranje intervencij, aktivnosti

–          izvajanje ZN

• validacija plana
• analiza pogojev za izvajanje
• realizacija (izvajanje)
• sprotno vrednotenje – ugotavljanje sprememb stanja B/V

–          evaluacija (vrednotenje) ZN

• poimenovanje doseženega stanja pacienta, družine, skupine, skupnosti s postavljenimi cilji

 

134.          Opišite razčlenitev faz procesa ZN po delu MS.

 

–          (Ali kako vse povedano v točki 29 malo spremenjeno in okrog obrnjeno povedati še enkrat. Op.a.)

–          ugotavljanje potreb po ZN – potrebe po ZN ugotovimo s

• pogovorom
• opazovanjem
• merjenjem
• negovalno anamnezo
• analizo dokumentacije
• interpretacijo (razlago) podatkov
• končnimi sklepi o problemih in vzrokih

–          planiranje ZN – planiramo po naslednjih korakih

• analiza ugotovljenih potreb po ZN z vidika hierarhije človekovih potreb (Maslow) in objektivnih možnostih
• dogovarjanje o realnih ciljih
• izbor ustreznih aktivnosti
• dokumentiranje opravljenega dela

–          izvajanje ZN

• preverjanje pravilnosti in primernosti načrta ZN (validacija) – kadrovsko, časovno, metodološko, prostorsko, materialno
• izvajanje planiranih intervencij (aktivnosti)
• sprotno vrednotenje – ugotavljanje sprememb stanja

–          evaluacija ZN

• ponovna ocena pacientovega stanja
• primerjava s postavljenimi cilji
• vrednotenje načrta planiranja intervencij (aktivnosti) in metod dela
• po potrebi sprememba načrta ZN – povrnitev na prvo fazo

 

135.          Glede na priloženi tekst (opis zdravstvenega stanja B/V) oblikujte negovalno diagnozo, cilje in aktivnosti.

 

(Če to dobim, sem mrzel, sicer pa menim, da bi tele naše profesorice to tako oblikovale, da bi se križala vsaka MS, ki dela v praksi. Op.a.)

 

136.          Kaj je ICNP in katere fenomene ZN vključuje?

 

–          je kratica za “International Classification of Nursing Phenomenon” (mednarodna klasifikacija prakse ZN)

–          projekt ICNP

• je opis prakse ZN
• opisuje, kaj dela MS (intervencije ZN)
• odgovor na vrsto pacientovega stanja (neg. problem oz. neg. dg.)
• kakšni so končni učinki delovanja MS (rezultati ZN)

–          je informacijsko orodje za opisovanje prakse ZN

• opis neg. dg.
• opis intervencij ZN
• opis rezultatov ZN

–          fenomen ZN je določen vidik zdravja, ki je pomemben za prakso ZN – fenomenom pripada 8 osi, od katerih ima vsaka svojo hierarhično strukturo

• A – žarišče
• B – ocenjevanje
• C – pogostnost
• D – trajanje
• E – topologija
• F – lokacija
• G – verjetnost
• H – nosilec

 

 

 

137.          Kaj omogoča elektronska oblika ICNP-ja in katere elektronske oblike poznate?

 

–          glej točko 32

–          znani e-obliki sta alfa in beta verzija mednarodne klasifikacije prakse ZN

• alfa verzija uporablja pojem intervencija
• beta verzija uporablja pojem aktivnost (ker MS menijo, da je pojem intervencija preozek) in ima 16 osi

–          8 osi pripada intervencijam ZN – klasifikacija aktivnosti

–          8 osi pripada fenomenom ZN

 

 

 

 

2.     del: teoretični model ZN Dorothee E. Orem

 

–          t.i. model samooskrbe

–          model je usmerjen k

• razvijanju odgovornosti za lastno zdravje
• podpori rizičnim skupinam prebivalcev

–          človeka opazuje v njegovem stalnem iskanju ravnovesja med

• sposobnostjo skrbeti zase
• potrebami (zahtevami), ki jih predenj postavlja življenje

 

 

 

1.      Samooskrba

 

–          je hotena aktivnost, ki jo posameznik izvaja za vzdrževanje življenja, zdravja in dobrega počutja

–          nanjo vpliva

• vzgoja
• izobraževanje
• nadzor
• izkušnje

–          v svojem modelu izpostavlja dva pojma

• popolna samooskrba
• nepopolna samooskrba

 

2.      Popolna samooskrba

 

–          je zmožnost posameznika, družine ali skupnosti, da izvaja vse dnevne življenjske aktivnosti

–          univerzalna samooskrba

• njeni dejavniki so povezani z življenjskimi procesi ter celovitostjo posameznikovega delovanja
• ti dejavniki so enotni vsem živim bitjem v vseh fazah življenjskega ciklusa in so med seboj povezani
  • zrak, voda, hrana
  • izločki in procesi povezani z izločanjem (uravnavanje in kontrola)
  • aktivnost in počitek (ravnotežje)
  • samota in družbeno življenje (socialni stik, ravnotežje)
  • preprečevanje nevarnosti, delo in dobro počutje
  • pospeševanje človekovih aktivnosti in razvoja v skladu z njegovimi potenciali, omejitvami in željo biti normalen

–          razvojna samooskrba

• njeni dejavniki vzdržujejo pogoje za normalen potek življenjskih procesov in razvoja
  • izobraževanje in učenje
  • socialna adaptacija
  • socialna varnost
  • sprejemanje družbenih vlog in zagotovljeni optimalni življenjski pogoji
  • adaptacija na novo življenjsko okolje
  • adaptacija na nove pogoje življenja zaradi bolezni

–          bolezenska samooskrba

• potrebna v času bolezni, invalidnosti in stanja, ki je posledica diagnostično-terapevtskega programa
• zajema
  • iskanje ustrezne pomoči za določeno težavo
  • iskanje pomoči pri bolezenskih znakih in simptomih
  • natančno izvajanje predpisane terapije
  • iskanje pomoči pri stranskih učinkih predpisane terapije
  • sprejemanje novega stanja in sprijaznjenje z odvisnostjo
  • učenje, kako živeti z boleznijo in učinki diagnostično-terapevtskega programa na način, ki še vedno vzpodbuja osebnostni razvoj in vključevanje v življenje

 

 

 

3.      Nepopolna samooskrba

 

–          je osrednje področje tega TM

–          nepopolna samooskrba, ki je povezana z zdravjem oz. boleznijo, služi kot kriterij za določanje potreb po ZN

–          ZN je potrebujejo tisti posamezniki, ki niso sposobni popolne samooskrbe

–          področja aktivnosti ZN

• vzpostavljanje in vzdrževanje odnosov B/V – MS
• določanje ali/in kako se B/V lahko pomaga z ZN
• odzivanje na B/V zahteve, želje in potrebe po stikih z MS in njeni pomoči
• predpisovanje, zagotavljanje in usmerjanje neposredne pomoči B/V in svojcem z ZN
• usklajevanje in povezovanje ZN z dnevnimi aktivnostmi B/V

 

 

 

4.      Koncepti TM

 

–          koncept človeka

• celostna obravnava človeka (psihofizični, socialni in medsebojni vidik)
• človek ima sposobnost
  • učenja in razvoja (starost, mentalne sposobnosti, čustveno stanje, kultura)
  • spoznavanja samega sebe (samoocena)
  • zavestnega vključevanja v dejavnosti
  • samooskrbe

–          koncept ZN

• Oremova pojmuje ZN kot obliko pomoči posamezniku
• MS mora nuditi pomoč, ki je prilagojena človekovim potrebam, zmožnostim in omejitvam
• izpostavlja 3 vrste pomoči
  • kompenzatorna (izvaja MS)
  • delno kompenzirana (MS + svojci ali B/V)
  • vodenje pacienta – poudarek na učenju

–          koncept zdravja

• zdravje opredeljuje kot stanje človekove celovitosti (integritete) – dihotomija pozitivnega in negativnega stanja
• za pozitivno zdravje je nujna popolna in nepopolna samooskrba
• vidiki zdravja
  • fizični
  • psihični
  • socialni
  • medosebnostni

–          koncept okolja

• zunanje okolje je pogoj za motiviranje posameznika, ki je potreben pomoči, da si postavi in doseže ustrezne cilje ter temu prilagodi sovje obnašanje
• MS pri delu upošteva
  • zdravstveno stanje B/V in njegovo lastno doživljanje tega stanja ter zdravnikovo videnje zdravstvenega stanja B/V
  • želene rezultate zdravljenja – približevanje normalnemu delovanju in življenju kljub zdravstvenim težavam
  • potrebo po terapevtski samooskrbi, ki izhaja iz univerzalne, razvojne in bolezenske samooskrbe
  • bolnikove sposobnosti izvajanja samooskrbe

 

5.      Proces ZN

 

–          PZN je prikazan kot dinamična aktivnost

• ugotavljanje zdravstvenega stanja – negovalna diagnoza
• sprememba zdravstvenega stanja in s tem prilagajanje terapevtskim potrebam bolnika, potrebi in sposobnosti za samooskrbo

–          Oremova predstavlja PZN v treh fazah

• ugotavljanje zdravstvenega stanja – negovalna diagnoza
• načrtovanje ZN
• izvajanje in vodenje ZN

–          1. faza – MS se osredotoča na

• ugotavljanje, zakaj B/V potrebuje ZN
• potrebo po terapevtski samooskrbi B/V
• identifikacijo področja, kjer B/V ni sposoben samooskrbe
• vrednotenje B/V sposobnosti samooskrbe

–          2. faza – MS vključuje vse aktivnosti in medsebojne odnose z B/V v procesu ZN; MS mora opredeliti

• čas
• kraj
• pogoje dela
• pripomočke in materiale za izvajanje ZN
• kadrovske pogoje

–          3. faza – MS vključuje izvajanje ZN in odločitve o trajanju ali spremembah načrtovane ZN

• primarna preventiva
  • MS pomaga B/V, da se nauči aktivnosti samooskrbe, s katerimi vzdržuje in izboljšuje zdravje oz. preprečuje bolezen
  • vključuje
  • popolno samooskrbo (terapevtsko)
  • razvojno samooskrbo
• sekundarna preventiva
  • MS uči B/V izvajati samooskrbo, ki preprečuje posledice in komplikacije obolenj
  • vključuje bolezensko samooskrbo
• terciarna preventiva
  • MS uči B/V izvajati samooskrbo, ki omogoča prilagajanje na novo zdravstveno stanje
  • oblike pomoči so podpora, vodenje, vzpodbujanje in učenje
  • vključuje bolezensko samooskrbo