Vprašanja in odgovori za zdravstveno nego v patronažnem varstvu

1. Kaj je patronažno varstvo? Katera področja vključuje?
Patronažno varstvo je definirano kot posebna oblika zdravstvenega varstva, ki opravlja aktivno zdravstveno in socialno varovanje posameznika, družine in skupnosti.
Ti so zaradi bioloških lastnosti, določenih obolenj ali ne navajenosti na novo okolje občutljivi za škodljive vplive iz okolja.
Področja dela v patronažnem varstvu so:
– zdravstveno-socialne obravnava posameznika, družine in skupnosti,
– zdravstvena nega otročnice in novorojenčka na domu in
– zdravstvena nega pacienta na domu

2. Kdo so subjekti v patronažni zdravstveni negi?
– posameznik, zdrav ali bolan/poškodovan, od spočetja do smrti,
– družina in
– skupina, skupnost

3. Kdaj je družina subjekt v PZN?
Družina je subjekt v PZN takrat, ko se zato čuti sama in ko je aktivno vključena v proces ZN.

4. Kaj vpliva na kakovost življenja v družini?
Na kakovost v družini vplivajo:
– socialno – ekonomske razmere,
– zdravje in zdravstvena vzgojenost družinskih članov:
– pozitivno zdravje
– prisotnost knb, poškodbe, invalidnost;
– splošna prosvetljenost,
– odnosi in komunikacija;

5. Kaj vpliva na dinamično ravnovesje v družini?
Dinamično ravnovesje v družini je odvisno od :
– naravnega okolja,
– umetnega okolja in
– odzivnosti posameznika;

6. Katere kriterije ocenjuje PMS v družini, da lahko načrtuje PZN?
– družinska moč in sposobnost samooskrbe ;
– družinski stresi in težave;
– družinski viri (sredstva);

Ocenjevati je potrebno naslednje kriterije:
– socialno-ekonomsko stanje (stanovanjske razmere)
– higienske razmere (družinskih članov in ožje okolice)
– zdravstvena anamneza (zdravje družinskih članov in zdravstvena vzgojenost)
– razvade (alkohol, kajenje in druge razvade)
– način življenja (fizične aktivnosti, prehrambene navade, koriščenje prostega časa, duhovne in kulturne navade)
– odnosi v družini (odnosi med partnerjema, med starši in otroci in med družinskimi člani)
– funkcija družine ( socializacija, načrtovanje družine, zagotavljanje psihofizične varnosti, samoaktulizacija)

7. Navedite razvojna obdobja družine in zakaj je njihovo poznavanje pomembno za PMS?
Razvojna obdobja družine so:
– obdobje novoporočencev
– obdobje rojstva prvega otroka
– obdobje družine:
– s šolarji
– z mladostniki;
– obdobje oblikovanja nove družine,
– družina praznega gnezda,
– obdobje ostarele družine;

Njihovo poznavanje je pomembno zaradi načrtovanja PZN, saj je v vsakem obdobju je PZN drugačna, ker se družina sooča z drugačnimi težavami.
PMS mora poznati:
– značilnosti posameznih razvojnih obdobij,
– najpogostejše težave, razmere:
– zdravstvene, duševne, socialne, eksistenčne.

8. Skupnost kot subjekt v zdravstveni negi:
– Kako je opredeljena?
Je socialna skupina, ki jo determinirajo:
– geografske meje in/ali
– skupne vrednote in interesi,
– člani skupnosti se med seboj poznajo in vplivajo drug na drugega,
– deluje v okviru socialne strukture,
– ustvarja norme, vrednote in socialne institucije;
– Naštejte osnovne elemente skupnosti?
Osnovni elementi skupnosti so:
– ljudje, odnosi med njimi,
– socialno sodelovanje, medsebojna podpora;

– Na osnovi česa ocenjujemo zdravje v skupnosti?
Katere so ključne značilnosti prebivalstva?
– demografski in vitalni podatki,
– zdravstveno stanje,
– narodnostna sestava in religija,
– jezik in pismenost;
Kakšno je njihovo zdravstveno stanje?
– Umrljivost,
– Obolevnost,
– Travmatizem,
– Odsotnost z dela,
– Kakovost življenja,
– Zdravstvena neenakost in neenakopravnost;

Katere lokalne značilnosti vplivajo na zdravje prebivalstva (+in-)?
– delo in zaposlenost,
– revščina in dohodek,
– okolje (onesnaževanje, javna higiena, stanovanja, prometne povezave),
– družbena povezanost (človekovo okolje, migracija, zabava in prosti čas, »ljudje z roba«),
– elementi, ki povzročajo negotovost (naravne nesreče, vojne, gospodarska recesija);

Katere storitve so jim zagotovljene?
(formalni in neformalni viri);
Kaj prebivalstvo samo smatra za svoje zdravstvene potrebe?
Katere so nacionalne in lokalne prioritete na področju zdravja?
(odločitve vlade, usklajenost).

9. Kaj mora poznati patronažna medicinska sestra za planiranje dela v patronažnem varstvu?
– Poznati mora kadrovski normativ- 1650 prebivalcev, 650 družin/1PMS;
– biološke oz. rizične skupine prebivalstva- otroci, nosečnice,…starostniki, bolniki;
– socialno-medicinski kazalci zdravstvenega stanja na določenem območju- posnetek stanja na terenu, občini, regiji:
– vitalna statistika:
-rojstva, umrljivost, mrtvorojenost,
-zdravstvena statistika:
-zbolevnost, travmatizem, absentizem
– demografska statistika:
št. prebivalcev, starostna struktura, struktura preb. po spolu
– higiensko-epidemiološke posebnosti območja:
– registrirani higienski problemi:
pitna voda, smog, dispozicija odpadnih voda
– epidemične bolezni
ušivost, garje, nalezljivo vnetje jeter;
– sporadične bolezni;
– značilnosti krajevnih področji
– urbane, geografske, gospodarske, kulturne itd;,
– izkušnje iz prejšnjih let

10. Naštejte vire ogroženosti pri dojenčku (novorojenčku, šolarju in mladostniku, malem in predšolskem otroku, invalidu, nosečnici, otročnici, bolniku s TBC,..)
Viri ogroženosti za zdravje posameznih skupin prebivalcev so:
– nenavajenost na ŽIVLJENJSKE POGOJE, katerim se mora posameznik nujno prilagoditi, ker je to potrebno za njegov obstanek; odvisnost od drugih, pogoji na delovnem mestu, soc. razmere, način življenja.
– izredno močna izpostavljenost svojevrstnim BOLEZNIM, zaradi posebnega družbenega in splošnega živ. okolja: inf. bolezni, slaba drža, bolezni zasvojenosti, poškodbe, travmatizem, ginekološka obolenja, kronične degenerativne bolezni.

– zmanjšana odpornost telesa, zaradi njegovega BIOLOŠKEGA razvoja ali SPREMEMB v organizmu kot celoti ali določenih organih oz. organskih sistemov; nerazvit imunski sistem, anatomske, fiziološke posebnosti kot kratke dihalne poti, hitra rast, reprodukcija, hormonski vplivi (novorojenček, dojenček, predšolski otrok, mladostnik, nosečnica, otročnica).

11. V čem je pomen uporabe dispanzerske metode dela v osnovnem zdravstvenem varstvu?
Pomen uporabe dispanzerske metode v osnovnem varstvu je:
– kontinuirano spremljanje in proučevanje zdravstvenega stanja prebivalstva z zbiranjem, analizo in presojo podatkov o zdravju in bolezni;
– proučevanje higienskih, socialnih in ekonomskih pogojev za življenje in delo prebivalstva;
– zgodnje odrivanje in evidentiranje začetkov bolezni in dejavnikov tveganja pri ogroženih skupinah prebivalstva;
– planiranje aktivnosti glede na aktualne zdravstvene probleme;

12. Kaj je dispanzer in kaj je dispanzerska metoda dela?
Dispanzer je oblika zdr. dejavnosti v osnovnem zdr. varstvu, ki se ukvarja z zdr. varstvom skupin populacije, ki so dovzetnejše za negativne vplive okolja. Ali pa so obravnavane posamezne bolezni in bolezni s socialnim obeležjem zaradi razširjenosti, nevarnosti ali pomembnosti.

Dispanzerska metoda dela je oblika zdravstvene dejavnosti, ki je usmerjena v :
ohranjanje in promocijo zdravja,
izboljšanje in povrnitev zdravja,
boj proti boleznim pri :
posamezniku, družini, skupini in celotni populaciji;

13. Naštejte principe dispanzerske metode dela?

– kontinuirano spremljanje in proučevanje zdravstvenega stanja prebivalstva z zbiranjem, analizo in presojo podatkov o zdravju in bolezni;
– proučevanje higienskih, socialnih in ekonomskih pogojev za življenje in delo prebivalstva;
– zgodnje odrivanje in evidentiranje začetkov bolezni in dejavnikov tveganja pri ogroženih skupinah prebivalstva;
– planiranje aktivnosti glede na aktualne zdravstvene probleme;

14. Navedite značilnosti dispanzerske metode dela.
Značilnosti DMD:
– timska metoda dela, enotna doktrina dela, delitev dela in evidenca in registracija;

15. Kaj je socialno-medicinska metoda dela in v čem je njen pomen uporabe v osnovnem zdravstvenem varstvu?
Socialno-medicinska metoda dela je metoda, ki v PZV izhaja iz dejstva, da imata zdravje in bolezen svojo socialno komponento. Zdravje oz. kvaliteta življenja je odvisna od ravnotežja odnosov človek-okolje, od socialnih dejavnikov. Socialni dejavniki so: prehrana, ekonomsko stanje, stanovanje, stil življenja, delo – poklic, izobrazba, splošna prosvetljenost, zdr. vzgoja. Poznati je treba značilnost okolja (delovno, bivalno), skupino (kateri pripada), posameznika.

16. Katere metode dela se uporabljajo v osnovnem zdravstvenem varstvu?
– procesna metoda dela,
– dispanzerska metoda dela, (obravnava celotno populacijo ali segment ene populacije na območju oz. področju),
– timska metoda dela, (osnovni tim zdravnik – kot nosilec zdr. dejavnosti, MS, ZT),
– socialno – medicinska metoda dela, (ugotavlja prisotnost soc. dejavnikov, ki imajo lahko vpliv na pojav bolezni, zdravja),
– zdravstveno – vzgojna metoda dela,
– statistično – informacijske metode dela,
– epidemiološke metode dela (pomembno je, da vsaka služba, ki je zadolžena za določeno področje, proučuje kakšno je zdr. stanje te populacije, poznati mora svoj teren).

17. Navedite in razložite metode in tehnike dela v PV.
Metode dela v PV so:

– procesna metoda dela (ne glede na to, ali je uporabnik ZN: posameznik(zdrav ali bolan),družina, skupnost se uporablja enoten metodološki pristop, to je procesna metoda dela, ki zahteva aktivno sodelovanje posameznika, družine in skupnosti v vseh fazah in pri vseh aktivnostih ZN.
– dispanzerska metoda dela(obravnava celotno populacijo ali segment ene populacije na območju oz. področju),
– timska metoda dela(osnovni tim zdravnik – kot nosilec zdr. dejavnosti, MS, ZT),
– socialno-medicinska metoda dela(ugotavlja prisotnost soc. dejavnikov, ki imajo lahko vpliv na pojav bolezni, zdravja;)
– zdravstveno-vzgojna metoda dela
– statistično-informacijske metode dela
– epidemiološke metode dela pomembno je, da vsaka služba, ki je zadolžena za določeno področje, proučuje kakšno je zdr. stanje te populacije, poznati mora svoj teren).
Tehnike dela v PV so: načrtovanje dela, hišni obisk(PO),ki je tehnika dela v patronažnem varstvu za vzpostavitev komunikacije med B/V, njegovo družino ali skupnost), razgovor, intervencija.

18. Kaj je patronažni obisk?
Je tehnika dela v patronažnem varstvu za vzpostavitev komunikacije med pacientom, njegovo družino in/ali skupnostjo.

19. Kakšne patronažne obiske poznate? Opišite.
PO, na katerih morajo subjekti ob prvem stiku zaznati pozitivno poslanstvo PMS, delimo na:
– preventivne: (zdravstveno-socialna obravnava posameznika, družine in skupnosti ter ZN otročnice in novorojenčka)
– kurativne: (ZN pacienta na domu)
– načrtovane: (navodilo za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni – za varovance obravnavane v patronažnem varstvu, UL RS, 19/98)
– naročene: (nalog izbranega zdravnika, frekvenca kurativnih PO in trajanje ZN je odvisna od zdravstvenega stanja pacienta in njegovih socialno-ekonomskih zmožnosti)

20. Kaj vključuje priprava PMS na patronažni obisk?
– Zbrani podatki (vitalna, zdravstvena, demografska statistika, obvestilo bolnišnice, ambulant, naročilo zdravnika),
– izkušnje prejšnjih let,
– prioritet rizičnih skupin,
– navodila za izvajanje preventivnega programa,
– značilnosti krajevnih področij,
– postavljanje ciljev,
– strokovno-tehnična priprava: nanaša se na material, ki ga mora PMS nositi v ustrezni torbi s seboj, takoj mora vedeti h komu gre in namen – preventivno ali kurativno,
– psihična priprava: strokovnost, realnost, samopomoč in soseska pomoč, spoštovanje osebnosti, celostna in individualna obravnava, kontinuitivna ZN.

21. Timsko delo v PV (negovalni, zdravstveni, interdisciplinarni tim).
Namen timskega dela je k:
– posamezniku, družini, skupini, skupnosti
– usmerjana zdravstvena nega oz. zdravstveno varstvo katerega cilj je:
doseganje optimalnega zdravja
– negovalni tim:
– patronažne medicinske sestre, zdravstveni tehniki
– zdravstveni tim:
– zdravniki različnih specialnosti
– medicinske sestre iz služb za zdravstveno varstvo, posameznih skupin prebivalstva (dispanzerjev)
– patronažne medicinske sestre in zdravstveni tehniki
– interdisciplinarni tim:
– fizioterapevti, delavni terapevti, klinični psiholog, socialni delavci in drugi

22. Sodelovanje PMS s kom in zakaj?
PMS sodeluje:
– s člani med seboj
– s pacienti in njihovimi družinskimi člani oz. svojci
– s člani zdravstvenega in intredisciplinarnega tima
– s pomembnimi drugimi (sosedi, prijatelji,…)
– z drugimi službami v zdravstvenem domu in zunaj njega
Člani negovalnega tima rešujejo kompleksne, edinstvene in neponovljive probleme posameznika, družine, skupine ali skupnosti. Model primarne zdravstvene nege, ki se razvija tudi v patronažnem varstvu, omogoča kontinuiran in koordiniran proces. Zagotavlja holistični timski pristop ob upoštevanju potreb, koristi in volje subjektov ter njihovo aktivno vlogo.

23. Elektronski zapis podatkov o bolniku/varovancu:
– Kaj to je?
Je sodoben način dokumentiranja, obdelave in posredovanja podatkov s pomočjo prenosne ali mrežne računalniške tehnologije in posebnega programa. Računalniško podprt IS je namenjen načrtovanju, izvajanju in evalvaciji PZN.

– Navedite priložnosti (pasti, prednosti, slabosti) računalniško podprtega informacijskega sistema.

– PRILOŽNOSTI:
– informatizacija ZN
– celostni pristop k varovancu, družini in skupnosti
– informacijska slika in povratna inf.
– raziskave in razvoj v ZN
– vrednotenje in zagotavljanje kakovosti
– mednarodna kvalifikacija prakse ZN v celostni ZN

– PASTI:
– obstoječi standardi v patronažni negi
– stanje zdravstvene informatike
– informacijsko – komunikacijska tehnologija in informacijski sistem ni zamenjava za proces ZN in ustvarjalno delo MS

– PREDNOSTI:
– integriran pristop k org. patronažne ZN
– poenoten procesni pristop
– manjša verjetnost, da spregledamo kaj pomembnega
– elektronski zapis podatkov o varovancu
– boljša dokumentacija
– boljši pregled nad opravljenim delom
– mrežna in procesna inf-komunikacijska tehnologija
– boljša povezava med finančnim in statističnim delom ter PZN.

– SLABOSTI:
– v praksi le fregmentiran procesni pristop
– boljši pregled nad opravljenim delom
– nezadostna računalniška pismenost
– neustrezna računalniška opremljenost
– prevelika pozornost informacijsko – komunikacijski tehnologiji namesto varovancu
– povečan obseg dela, nedotakljivost IKT (inform.-komunik. Tehnologija

24. Hierarhični večparameterski odločitveni model v zdravstveni negi:
– Kaj je to?
Hierarhični model je vrednostni večparameterski odločitveni model in je del informacijskega sistema v ZN. Opredeli vrsto in stopnjo negovalnega problema ter evalvacijo TŽA. Temelji na razčlenitvi problema na manjše enote, ki so med seboj povezane (drevo kriterijev).

– Naštejte in razložite eksplicitne prednosti.
– poenoten organizacijsko-informacijski pristop in posledično boljša informacijska slika celotnega procesa,
– računalniški zapis podatkov → boljša dokumentacija in posledično boljša informacijska slika celostnega procesa (integracija, razvoj, raziskovanje ZN),
– ustreznejša povezava med vsebinskimi, finančnimi in statističnim segmentom,
– celovit vrednostni vpogled na stanje varovanca v PZN,
– pri tem velja še posebej izpostaviti: transparentnost, selektivnost in analiza kaj – če,
– uvajanje sodobne informacijsko komunikacijske tehnologije.

– Kako je zgrajen (aplicirano na PZN)?

Iz lupine DEX: ocenjevanje zdr. stanja subjektov in evalvacija sta prikazana z uporabo eksplicitnega sistema DEX, ki omogoča predstavitev agregacijskega znanja z logičnimi pravili in razlago ocen
Baza znanja: določa kakšen odnos imajo posamezni kriteriji in kako s svojo oceno vplivajo na višje ležeče kriterije.
Drevo kriterijev: razčleni problem na več enot, ki so med seboj povezane.
Funkcija koristnosti: določa vrednost nadrejenih kriterijev v odvisnosti od podrejenih.

– Kaj je baza znanja (aplicirano na PZN)?
Bazo znanja predstavlja drevo kriterijev. Drevo kriterijev je hierarhična struktura kriterijev za posamezne ŽA, ki jih ocenimo s pomočjo ocene stanja in ovrednotimo od 1 – 5 (1 – najmanj, 5 – največ).
Baza znanja določa kakšen odnos imajo posamezni kriteriji in kako s svojo oceno vplivajo na višje ležeče kriterije.

– Kaj so funkcije koristnosti (aplicirano na PZN)?
Funkcija koristnosti: določa vrednost nadrejenih kriterijev v odvisnosti od podrejenih.
Funkcija koristnosti nam pove, kdaj se MS odloča, da je nek kriterij velik problem, majhen problem (NP, MP, P, VP, ZVP)

25. Naštejte in razložite tri eksplicitne prednosti strukturiranega zapisa podatkov o družini.
– Je dokumentiranje po vnaprej pripravljenih kriterijih ali strukturi, ki jo je potrebno upoštevati. Uporablja se poseben računalniški program. Omogoča procesno metodo dela, razčlenitev posameznih TŽA na podskupine, pomaga pri odločanju o vrsti in stopnji negovalnega problema.
– Oblikuje se po:
– selektivnosti (vse TŽA oceni skozi drevo kriterijev),
– transparentnosti (na osnovi ocene kriterijev in funkcije koristnosti lahko zagovarjamo svojo odločitev),
– predvidenju hipotetičnih stanj (analiza Kaj – če).
– Prednosti so:
– poenoten organizacijsko informacijski pristop,
– računalniški zapis podatkov pomeni boljšo dokumentacijo, informacijsko sliko celotnega procesa (integracija, razvoj, raziskava),
– ustreznejša povezava med vsebinskim, finančnim in statističnim segmentom,
– celovit vrednostni vpogled na stanje B/V v PZN,
– uvajanje sodobne informacijske komunikacijske tehnologije.

26. Patronažna zdravstvena nega družine z bolnikom, ki ima aktivno tuberkulozo:
– Kaj obsega preventivni program v patronažnem varstvu za varovanca, ki ima aktivno tuberkulozo?
– ZN družine:
– zdravstvene, socialne, ekonomske razmere,
– vloga družine pri preprečevanju širjenja TBC,
– napotitev družinskih članov- kontaktov na pregled v dispanzer
– ZN pacienta:
– celostni, individualni pristop
– 2PPO/letno, KPO po naročilu izbranega zdravnika
– ZV o:
– ustreznem higienskem režimu, bolezni, rednem jemanju zdravil,
– načinu širjenja
– sodelovanje v diagnostično terapevtskem programu;
– sodelovanje s službami v ZD in izven (delovno organizacijo, bolnišnice, spec.-amb.dejavnost,CSD,KS,..);

– Naštej metode za preprečevanje zbolevanja za tuberkulozo.
– Pravočasno odkrivanje bolnikov kot izvor infekcije in njihovo zdravljenje;
– Imunoprofilaksa z BCG vakcinacijo, ki zaščiti osebe pred malignimi oblikami TBC – os.l.2005 samo ogrožene skupine;
– kemoprofilaksa omejena na zelo ozke kategorije prebivalstva,
– zdravstvena vzgoja o TBC
– Kaj so kontakti?
So vse osebe, ki so prišle v stik z obolelim s TBC. Vse take osebe napotimo v dispanzer za pljučne bolezni in TBC. To so ožji družinski člani, ožji sodelavci bolnika z na novo odkrito TBC – vsi morajo na pregled – MANTU test.

27. Programirana zdravstvena vzgoja v službi za zdravstveno varstvo odrasle populacije, reproduktivnega varstva, službe za ZV predšolskih otrok, šolarjev in mladostnikov, študentov, športnikov:
– Kaj obsega?
– Programirana zdravstvena vzgoja odrasle populacije
1. zdravstveno vzgojna predavanja, učne delavnice in delo v malih skupinah;
2. individualna zdravstvena vzgoja s psihosocialno pomočjo:
primarna, sekundarna in terciarna preventiva:
– odvisnost od alkohola, nedovoljenih in dovoljenih drog, nasilju v družini,
– suicidalni ogroženosti v družini;
zdravstvena vzgoja o dejavnikih tveganja;
zdravstveno – vzgojno delo s populacijo staro nad 65 let;
3. posvetovalnice za populacijo, ki je obremenjena z dejavniki tveganja za nastanek KNB:
kajenje, neuravnotežena prehrana, zvišana telesna teža,
zvišana vrednost holesterola in krvnega sladkorja,
zvišan krvni pritisk, fizična neaktivnost,

– Programirana zdravstvena vzgoja reproduktivnega varstva

svetovanje o načrtovanju družine:
– preprečevanje nezaželenih rojstev,
– uravnavanje razmikov med nosečnostmi,
– zagotavljanje rojstev v najprimernejši dobi reproduktivnega življenja (20.-30. leta starosti),
– pomoč neplodnim parom, da uresničijo željo po potomstvu;
individualno svetovanje z materinsko knjižico,
starševska šola

– Programirana zdravstvena vzgoja predšolskih otrok
1. v posvetovalnicah za otroke in starše
namenski pregledi otrok z zdravstveno problematiko;
2. z vzgojitelji, starši in otroki:
predavanja, učne delavnice, delo v malih skupinah;
3. posvet s starši, vzgojitelji in svetovalnimi delavci o zdravstveni in vedenjski problematiki otrok;
4. preventivno delo tima v jaslih, vrtcih in zavodih (kjer ni stalno zaposlenega pediatra);

– Programirana zdravstvena vzgoja šolarjev in mladostnikov
– zdravstveno vzgojno delo:
predavanja, učne delavnice in delo v malih skupinah s pedagogi, starši in mladino,
posvetovalnice za mlade,
posveti s starši, učitelji, svetovalnimi delavci, otroci in mladino;
– medicinsko svetovanje otroku, staršem in pedagogu zaradi:
zdravstvene,
vedenjske in
učne problematike.
– svetovalno delo šolskega zdrav.tima na šoli in zavodu;

– Programirana zdravstvena vzgoja študentov
Vsebina:
– zloraba drog,
– zdrava prehrana, zdravo preživljanje prostega časa,
– stres, preobremenjenost in način za blažitev težav,
– vedenje, ki vodi v nesreče in poškodbe,
– tvegano spolno življenje, preprečevanje KNB;

– Programirana zdravstvena vzgoja športnikov
– odkrivanje dejavnikov tveganja in
– okvar organskih sistemov, ki lahko predstavljajo nevarnost, da se zdravje športnika poslabša zaradi ukvarjanja z izbrano športno panogo;

– Na katerih nivojih preventive deluje medicinska sestra?
MS deluje na vseh 3 nivojih zdr. varstva: primarnem, sekundarnem in terciarnem – promocija, ohranjanje in krepitev zdravja, prepoznavanje dejavnikov tveganja in zdr. vzgojno svetovanje, zgodnja diagnostika, zdravljenje zbolelih in poškodovanih, rehabilitacija in resocializacija.

28. Kaj obsega preventivni program v službi za zdravstveno varstvo odrasle populacije (reproduktivnega varstva, službe za ZV predšolskih otrok, šolarjev in mladostnikov, študentov, športnikov, zobozdravstveno varstvo predšolskih otrok in mladine?
1. Preventivni program v službi za zdravstveno varstvo odrasle populacije:
sistematični preventivni pregledi odraslih, starih 20 let in več za preprečevanje KNB na vsakih 5 let;
preventivni pregledi, namenjeni predvsem odkrivanju dejavnikov tveganja za nastanek KNB v starostnem obdobju nad 20 let za premagovanje kroničnih bolezni in stanj,
namenski preventivni pregledi populacije, stare nad 65 let;
aktivnosti oz. storitve v okviru samozaščite in sozaščite dejavnosti zavarovanih oseb pri premagovanju bolezni zasvojenosti;
druge zdravstvene storitve in ukrepi za preprečevanje nalezljivih bolezni v skladu z republiškim imunizacijskim programom.

2. Preventivni program reproduktivnega varstva
Pregledi in svetovanje o:
načrtovanju družine,
preprečevanje nenačrtovane zanositve in spolno prenosljivih bolezni – posledične neplodnosti s poudarkom na posebnostih mladostniške populacije;
kontracepcijska sredstva;
do 10 sistematičnih pregledov v nosečnosti in dve ultrazvočni preiskavi;
pregledi in svetovanja:
– 6 tednov po porodu,
– 3 tedne po spontani in dovoljeni prekinitvi nosečnosti,
– po operaciji zunaj maternične nosečnosti;
indirektni coompsov test pri vsaki nosečnici in Rh desenzibilizacija v 28. tednu nosečnosti;
zgodnje odkrivanje raka na vratu maternice in dojk enkrat na 3 leta pri ženskah, starih 20 let in več,
kariotipizacija in genetsko svetovanje po 35 letu starosti.

3. Preventivni program službe za ZV predšolskih otrok

1. Sistematični pregledi dojenčkov v 1.,3.,6.,9. in 12. mesecu
Namen:

poznavanje zdravstvenega varstva otrok,
aktiven zdravstveni nadzor,
odkrivanje zdravstvene problematike in svetovanje staršem oz. skrbnikom otrok;
Vsebina:
ocena telesne rasti in razvoja,
ukrepi za ohranitev in krepitev zdravja,
omogočanje optimalnega telesnega in duševnega zdravja,
odkrivanje negativnih socialnih dejavnikov in nezdravih življenjskih navad v družini.
2. Sistematični pregledi malih otrok v:
v 18. mesecu starosti,
3. letu s psihološkim testiranjem in
v 5. letu starosti z logopedskim presajanjem;
3. Denverski razvojno – presajalni testi pri vseh pregledih v 1.,3.in v 5. letu starosti;
4. Namenski pregledi dojenčkov v 2. mesecu:
Namen:
vzpodbujanje dojenja,
preprečevanje razvoja posledičnih distrofij.
5. Namenski pregled otrok po sistematičnemu pregledu:
Namen:
spremljanje rasti in razvoja otrok (če se ugotovi odstopanje od normale) in s tem pogostejši sistematični pregledi;
6. Namenski pregled otrok pred vstopom v vrtec:
Namen:
ugotavljanje zdravstvenega stanja,
ocena precepljenosti ;
7. Namenski pregledi otrok pred odhodom na organizirano zdravstveno letovanje.
Namen:
ugotavljanje zdravstvenega stanja,
odkrivanje nalezljivih bolezni.
8. Cepljenje in druge storitve, s katerimi se preprečujejo širjenja nalezljivih bolezni, ki jih določa republiški imunizacijski program;

4. Preventivni program službe za ZV šolarjev in mladostnikov
1. sistematični pregled novincev pred vstopom v OŠ;
2. sistematični pregled učencev v 1.,3., 5. in 7. razredu OŠ;
3. sistematični pregledi dijakov v 1. in 3. razredu srednje šole;
4. sistematični pregled mladine zunaj rednega šolanja in v 18. letu starosti:

Namen:
aktivni zdravstveni nadzor, odkrivanje zdravstvene problematike,
svetovanje šolskim otrokom in mladini;
Vsebina:
ocena telesnega razvoja in hranjenosti,
ugotavljanje telesnega in duševnega zdravja,
ugotavljanje negativnih socialnih dejavnikov,
odkrivanje nezdravih življenjskih navad, tveganega vedenja in zlorabe drog;
5. namenski pregledi mladine po sistematičnem pregledih;
6. namenski pregledi mladih pred odhodom na organizirano zdravstveno letovanje:
ocena zdravstvenega stanja,
odkrivanje nalezljivih bolezni;
7. izdaja zdravniškega mnenja o sposobnostih otroka pred začetkom šolanja, vezanega na sistematični pregled šolskih novincev pred vstopom v šolo,
8. izdaja zdravniškega mnenja potrebnega za nadaljnje šolanje, vezanega na zadnji sistematični pregled v času šolanja:
medicinsko poklicno svetovanje učencu in njegovim staršem;
9. izvajanje cepljenja in drugih storitev za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni, ki jih določa republiški cepilni program;

5. Preventivni program v službi za ZV študentov,
1. sistematični pregled prvih in zadnjih letnikov visokih šol in fakultet:
Namen:
aktivni zdravstveni nadzor, izboljšanje in utrjevanje zdravja,
odkrivanje dejavnikov tveganja in začetnih znakov KNB,
odkrivanje stresno ogroženih, posameznikov s tveganim vedenjem in usmerjeno zdrav. vzgojo;
2. namenski pregled študenta po sistematičnemu pregledu:
Namen:
spremljanje rasti in razvoja študentov (odstopanje od normale po sistematičnih pregledih);
3. cepljenja in drugih storitev za preprečevanje nalezljivih bolezni, ki jih določa republiški imunizacijski program:
proti klopnemu meningoencefalitisu za študente:
– Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo (geologija),
– Biotehnične fakultete (vsi oddelki),
– Filozofske fakultete (arheologija, etnologija, geografija),
– Pedagoške fakultete (izbrani programi),
– Fakulteta za šport,
– Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo;
proti hepatitisu B za študente:
– Medicinske fakultete in VŠZ
proti steklini za študente:
– Veterinarske fakultete
proti gripi:
– študenti s KNB;

6. Preventivni program v službi za ZV športnikov,

– pri športnikih, ki se ukvarjajo s tekmovalnim športom na republiški ravni, pri športnikih, ki so vključeni v program selektivnega športa, ter vrhunskih športnikih še:
predhodni pregled pred začetkom ukvarjanja z izbrano športno panogo,
obdobni pregled 1 x letno,
druge zdrav. storitve in vzgojni ukrepi za preprečevanje nalezljivih bolezni v skladu z republiškim imunizacijskim programom;

5. Preventivni program v službi za zobozdravstveno varstvo predšolskih otrok in mladine

– predšolski otroci:
preventivni zobozdravstveni pregledi dojenčkov v starosti 6. – 12. mesecev,
preventivni zobozdravstveni pregledi otrok v 1., 2.,3. 4., 5. in 6. letu

Preventiva obsega:
predavanja za vzgojitelje in starše,
praktično učenje o ustni negi in od 3. leta dalje,
vsakodnevno ugotavljanje ustne čistoče in prisotnosti oblog,
profesionalno čiščenje zobnih oblog,
fluorizacija s tabletkami,
individualna floura s premazi, raztopinami in želeji pri ogroženih otrocih,
zalivanje fisur na mlečnih in stalnih kočnikih.

1. Mladina do dopolnjenega 19.leta starosti in študenti:

2.1. preventivni zobozdravstveni pregled učence v vsakem razredu OŠ;
Preventiva obsega:
praktično čiščenje zobne in ustne nege; nenapovedano kontrolo čistosti zob (OHI), svetovanje o pravilni prehrani, čiščenje zobnih oblog,
odkrivanje h kariesu nagnjenih otrok s slinskim testom,
zalivanje fisur na stalnih kočnikih in ličnikih,
flourizacija s tabletkami (1- 4razred), premazi ali želeji (5 – 8) ali s kombinacijo obeh metod.
2.2. preventivni zobozdravstveni pregledi učencev v 1. in 3. razredu srednje šole,
Preventiva obsega:
svetovanje o negi in prehrani,
ugotavljanje čistosti zob, čiščenje zobnih oblog,
ugotavljanje h kariesu nagnjene mladine s slinskimi testi in OHI,
individualne preventivne posege,
diagnostika ustnih in zobnih bolezni in paradontopatiji,
triažo in napotitev k specialistu.

29. Namen sistematičnih in namenskih pregledov v službi za zdravstveno varstvo predšolskih otrok.
Namen:
poznavanje zdravstvenega varstva otrok, aktiven zdravstveni nadzor,
odkrivanje zdravstvene problematike in svetovanje staršem oz. skrbnikom otrok;
vzpodbujanje dojenja, preprečevanje razvoja posledičnih distrofij.
spremljanje rasti in razvoja otrok (če se ugotovi odstopanje od normale) in s tem pogostejši sistematični pregledi;
ocena precepljenosti ;
ugotavljanje zdravstvenega stanja, odkrivanje nalezljivih bolezni.

30. Naloge MS v službah za zdravstveno varstvo posameznih skupin prebivalstva.
Naloge MS v službah za ZV posameznih skupin prebivalstva
organizira, načrtuje, izvaja in vrednoti ZN,
sodeluje v diagnostično – terapevtskem programu,
zdravstveno – vzgojno delo,
sodeluje pri pripravi letnega načrta službe,
povezovanje z drugimi službami v zdravstvenem domu in izven njega
evidenca (dnevna, mesečna in letna) in registracija;
[wp_ad_camp_1]
31. Značilnosti posameznih obdobij odraslega varovanca.
PRVO OBDOBJE → ZGODNJE OBDOBJE – 18 ( 20 )- 30LET
obdobje zadovoljstva – nezadovoljstva,
iskanje družine, profesionalne in družbene vloge,
prilagajanje na nov način življenja (delo, družina, družba),
pridobivanje izkušenj.

DRUGO OBDOBJE → ODRASLO OBDOBJE – 30 – 45 LET
doseganje maksimalnih uspehov,
individualne razlike so zelo velike,
pomembno vlogo imajo dolžnosti in odgovornosti

TRETJE OBDOBJE → ZRELO OBDOBJE – 45 – 65 LET
nadaljevanje z večjimi ali manjšimi uspehi na različnih področjih,
ponovno se vzpostavlja vprašanja smisla življenja ( uspešnost in neuspešnost),
upokojitev,
družina praznega gnezda,
povečana potreba po ljubezni, prijateljstvu, pripadnosti,
upadanje fizičnih moči,
posledice premajhne skrbi za lastno zdravje v prejšnjih obdobjih;

32. Kaj vpliva na zdravje odrasle populacije?
Na zdravje odrasle populacije vpliva:
ožje in širše okolje, naravno in umetno okolje ter
interakcije med
– družino, delovnim okoljem in družbenim okoljem,
fizične in psihične sposobnosti, družbeni razvoj,
bolezni, poškodbe, izbira načina življenja.

33. Navedite vsebine za varovanje zdravja moških?
– Vzgoja za pospeševanje in krepitev življenjskih navad:
zdravo premagovanje stresnih stanj, življenje brez cigaret
kulturno pitje alkoholnih pijač
kulturna vožnja motornih vozil
premagovanje samomorilskih teženj s telesno in duševno aktivnostjo
zdrav način prehranjevanja
– Zgodnje odkrivanje dejavnikov tveganja za KNB:
prehrana, povišan krvni sladkor, povišan holesterol, telesna neaktivnost,
debelost, stres, delo in zavzetost za delo, dednost;
– Socialni programi za zmanjševanje potrošnje alkoholnih pijač in cigaret;

34. Kaj prinaša E-oblika mednarodne klasifikacije prakse zdravstvene nege računalniško podprt informacijski sistem zdravstveni negi?
– hitrejši razvoj in uvajanje standardizacije negovalnih diagramov, intervencij in rezultatov,
– standardizacija dokumentov na področju ZN,
– boljša informacijska slika procesa ZN,
– integracije z drugimi segmenti v zdravstvu,
– uporabo zbranih podatkov v razvojne in raziskovalne namene,
– celostna informacijska slika in raziskave na področju ZN v Evropi,
– uvajanje elektronskega poslovanja v ZN,
– uporaba informacijskih virov v konkretnem prostoru in času.

35. Katere dejavnike tveganja za nastanek kronično nenalezljivih bolezni mora medicinska sestra v službi splošne medicine vključiti v zdravstveno vzgojo?
– kajenje, neuravnotežena prehrana,
– zvišana telesna teža, zvišana vrednost holesterola in krvnega sladkorja,
– zvišan krvni pritisk, fizična neaktivnost,

36. Utemeljite zakaj patronažna zdravstvena nega bolnika s tuberkulozo vpliva na kakovost njihovega življenja?
S svojim znanjem ZV deluje na bolnika in družino z informiranjem o gibanju TBC, o vlogi družine pri preprečevanju širjenja TBC, napotitev družinskih članov- kontaktov na pregled v dispanzer.Opozarja na pomembne zdravstvene, socialne in ekonomske razmere.

– Pripomore k dvigu splošne življenjske ravni prebivalstva:
– S svetovanjem o prehrani, higienski ureditvi stanovanja, ustrezni delovni pogoji,
– zdravstvena in socialna varnost
– Pri ZN pacienta je njen pristop celosten, individualen.

37. Zakaj lahko trdimo, da patronažna zdravstvena nega invalida vpliva na kakovost njihovega življenja?
S svojim znanjem ZV deluje na bolnika in družino z informiranjem o pomembnosti zdravstvenih, socialnih in ekonomskih razmer.Pomembni so njihovi medosebni odnosi in komunikacija. ZV deluje do družinskih članov o prizadetosti in zdravstveno – socialnih problemih povezanih z njim, PMS sta omogočena 2PPO/letno ter KPO po naročilu izbranega zdravnika, ki je odvisno od:
– zdravstveno – socialnega stanja,stopnje samooskrbe
Sodeluje v diagnostično – terapevtskem programu na domu, organizira izvajanje in nadzor oskrbe na domu, urejanje servisne dejavnosti na domu, ter sodeluje z ustreznimi službami in organizacijami pri zdravstvenih in socialno – skrbstvenih problemih

38. PZN družine in nosečnice (otročnice, novorojenčka, dojenčka, malega in predšolskega otroka, invalida, starostnika, bolnika, ki se trajno zdravi s kisikom na domu, bolnika, ki ima TBC, kronično nenalezljivo bolezen).
1. PZN družine in nosečnice
Zajetje družine je po naročilu (nalog), ali po načrtu (navodila..);

ZN družine – CILJI:
urejene socialno – ekonomske razmere,
zdrava in zadovoljna nosečnica,
zdravstveno vzgojena nosečnica in družinski člani,
varno in komunikativno okolje;
ZN nosečnice:
1 PPO v svojstvu nosečnice,
KPO po naročilu izbranega zdravnika, odvisno od zdravstvenega stanja nosečnice in razmer v družini
– sodelovanje v diagnostično – terapevtskem programu,
– zdravstvena vzgoja,
– sodelovanje s službami v ZD in izven njega;
dihanje, prehranjevanje in pitje, izločanje in odvajanje, gibanje in ustrezna lega, spanje in počitek, oblačenje, vzdrževanje normalne telesne temperature, osebna higiena in urejenost, izogibanje nevarnostim v okolju, odnosi z ljudmi, izražanje čustev, občutkov, doživljanja, duševne, duhovne, socialne in seksualne potrebe, izražanje verskih čustev, koristno delo, razvedrilo in rekreacija ter učenje in pridobivanje znanja o razvoju človeka in zdravju;

2. PZN otročnice
dihanje, prehranjevanje in pitje, izločanje in odvajanje, gibanje in ustrezna lega, spanje in počitek, oblačenje, vzdrževanje normalne telesne temperature, osebna higiena in urejenost, izogibanje nevarnostim v okolju, odnosi z ljudmi, izražanje čustev, občutkov, doživljanja, duševne, duhovne, socialne in seksualne potrebe,izražanje verskih čustev, koristno delo, razvedrilo in rekreacija ter učenje in pridobivanje znanja o razvoju človeka in zdravju
ZN otročnice:
2 PPO v svojstvu otročnice, KPO po naročilu izbranega zdravnika, odvisno od zdravstvenega stanja otročnice in razmer v družini;

3. PZN novorojenca
celostni in individualni pristop
na vsakem PPO PMS poleg zdravstvene vzgoje vezane na posamezno TŽA izvaja še naslednje intervencije ZN
ZN popkovne rane, umivanje celega telesa, demonstracija oblačenja, slačenja in previjanja novorojenca, kopanje novorojenca na zadnjem PPO;

ZN novorojenčka:
do 5 PPO, KPO po naročilu izbranega zdravnika pediatra, odvisno od zdravstvenega stanja novorojenčka in razmer v družini;
sodelovanje v diagnostično – terapevtskem programu,
zdravstvena vzgoja, sodelovanje s službami v ZD in izven njega,

4. PZN družine in dojenčka
Zajetje družine je po načrtu (navodila..);
– 3 PPO; KPO po naročilu izbranega pediatra;
ZN družine – CILJI:
– urejene socialno – ekonomske razmere,
– zdrav, zadovoljen in zato lepo razvijajoč dojenček,
– zdravstveno vzgojeni starši, ki otroka spodbujajo in so oboroženi z vsemi potrebnimi znanji, varno in komunikativno okolje,

5. PZN družine in malega in predšolskega otroka
Zajetje družine je po načrtu (navodila..);
– 1 PPO v drugem in tretjem letu; KPO po naročilu izbranega pediatra;
ZN družine – CILJI:
– urejene socialno – ekonomske razmere,
– zdrav, zadovoljen in primerno psihofizično razvit otrok;
– zdravstveno vzgojeni starši, ki otroka spodbujajo, varno ožje in širše okolje

6. PZN družine in pacienta s TBC:
– ZN družine:
– zdravstvene, socialne, ekonomske razmere,
– vloga družine pri preprečevanju širjenja TBC,
– napotitev družinskih članov- kontaktov na pregled v dispanzer
– ZN pacienta s TBC:
– celostni, individualni pristop
– 2PPO/letno, KPO po naročilu izbranega zdravnika
– ZV o:
– ustreznem higienskem režimu, bolezni, rednem jemanju zdravil, načinu širjenja
– sodelovanje v diagnostično terapevtskem programu;
– sodelovanje s službami v ZD in izven (delovno organizacijo, bolnišnice, spec.-amb.dejavnost,CSD,KS,..);

7. PZN družine s starostnikom
ZN družine:
– zdravstvene, socialne, ekonomske razmere,
– odnosi, komunikacija,
– ZV družinskih članov o staranju in zdravstveno – socialnih problemih povezanih z njim,

ZN starostnika:
– 2PPO/leto, KPO po naročilu odvisno od:
– zdravstveno – socialnega stanja,
– stopnje samooskrbe,
– sodelovanje v diagnostično – terapevtskem programu na domu,
– organizacija izvajanja in nadzor oskrbe na domu,
– urejanje servisne dejavnosti na domu,
– sodelovanje z ustreznimi službami in organizacijami pri zdravstvenih in socialno – skrbstvenih problemih;

8. PZN družine in invalida
ZN družine:
– zdravstvene, socialne, ekonomske razmere,
– odnosi, komunikacija,
– ZV družinskih članov o prizadetosti in zdravstveno – socialnih problemih povezanih z njim,

ZN invalida:
– 2PPO/letno, KPO po naročilu odvisno od:
– zdravstveno – socialnega stanja,
– stopnje samooskrbe
– sodelovanje v diagnostično – terapevtskem programu na domu,
– organizacija izvajanja in nadzor oskrbe na domu,
– urejanje servisne dejavnosti na domu,
– sodelovanje z ustreznimi službami in organizacijami pri zdravstvenih in socialno – skrbstvenih problemih

9. PZN družine in pacienta, ki se TZKD
– ZN družine (vloga družine pri odločitvi za TZKD, pogoji v domačem okolju za TZKD);
– ZN pacienta (celostni, individualni pristop, 2PPO/leto, KPO po naročilu izbranega zdravnika);
– ZV (navodila za vzdrževanje in kontrolo virov kisika, načini aplikacije kisika, pozitivni učinki TZKD),
– sodelovanje v diagnostično terapevtskem programu;
– sodelovanje s službami v ZD in izven (bolnišnice, spec.-amb.dejavnost,CSD, KS, DO,..);
– organizacija in nadzor oskrbe na domu.

10. PZN pacienta, ki ima KNB
ZN družine (zdravstvene, socialne, ekonomske razmere, odnosi, komunikacija),
ZN pacienta (2PPO/leto,KPO po naročilu),
sodelovanje v diagnostično – terapevtskem programu na domu pacienta,
organizacija izvajanja in nadzor oskrbe na domu,
sodelovanje z ustreznimi službami in organizacijami pri zdravstvenih in socialno – skrbstvenih problemih;

39. Patronažna zdravstvena nega družine z bolnikom, ki se trajno zdravi s kisikom na domu:
– Kaj obsega preventivni program v patronažnem varstvu za varovanca, ki se trajno zdravi s kisikom na domu?
ZV ob:
– uvedbi postopka za odobritev ZKD,
– ob namestitvi vira kisika na pacientovem domu,
– ob obisku MS in zdravnikov na domu-2 PPO/leto, KPO po naročilu zdravnika,
– pri ZV sodeluje še zdravnik in socialni delavec in eden od družinskih članov

– Naštejte pozitivne učinke trajnega zdravljenja s kisikom na domu.
– izboljšanje fizične zmogljivosti in izboljšanje mentalne zmogljivosti,
– zmanjšanje pljučne hipertenzije, zmanjšanje poliglobulije,
– zmanjšano dihalno delo, zmanjšano št. hospitalizacij
– zmanjšani stroški zdravljenja, manj respiratornih infektov.

– Navedite vire kisika.
Viri kisika:
– jeklenke s stisnjenim plinom pod visokim tlakom,
– tlačne posode z utekočinjenim plinom,
– koncentratorji kisika.

– Naštejte aplikacije kisika.
Aplikacija kisika:
– sistem z velikim pretokom – maske,
– sistem z malim pretokom – nosni kateter
– transtrahealni kateter:
– kisik se dovaja neposredno v pljuča,
– potrebna je manjša količina kisika kot preko nosnega katetra,
– enostavna uporaba in oskrba,
– večja udobnost in lepši videz,
– boljši spanec

– Navedite znake KOPB.
Znaki KOPB:
– kronični kašelj, dispnea,
– cianoza ustnic, zariplost veznic,
– kronično pljučno srce, velika napihnjena pljuča,
– močnejše dihanje skozi usta, podaljšan izdih, sodelovanje pomožnih dihalnih mišic.

– Vloga PMS pri odločanju TZKD.
PMS zbere podatke o tem ali je v družini prisotna razvada kajenja, kronični alkoholizem, ali je bolnik pripravljen dobro sodelovati, ali je zmožen. Prouči tudi socialno-ekonomske razmere družine.

– Kontraindikacije za začetek TZKD.
Kontraindikacije:
– razvada kajenja, kronični alkoholizem,
– predvideno pomanjkljivo sodelovanje bolnika pri zdravljenju

– Etiologija KOPB.
– kajenje (kašelj, izkašljevanje), zračna polucija, respiratorni infekti,
– genetski faktorji.

– Navedite znake respiratornih infektov.
– pogostejši kašelj, gnojni izmeček, težje dihanje.

– Navedite znake popuščanja desnega srca.
– napetost v trebuhu, otekanje okončin.

– Navedite znake hipoksemije.
– upočasnjenost, zmedenost, nemir
– Navedite znake hiperkapnije.
– glavobol, zaspanost, vrtoglavica.

40. Patronažna zdravstvena nega družine z invalidom:
– Kaj obsega preventivni program v patronažnem varstvu za invalide?
– Obsega 2PPO/letno, KPO po naročilu izbranega zdravnika in je odvisno od:
– zdravstveno – socialnega stanja in stopnje samooskrbe
Namen teh obiskov je zagotavljanje aktivnosti ki vodijo k ohranitvi in krepitvi zdravja, preprečevanju komplikacij in pomoč pri zagotavljanju oskrbe in samooskrbe na domu. Cilj obravnave je omogočiti B/V kakovostno življenje v domačem okolju.
– sodelovanje v diagnostično – terapevtskem programu na domu,
– organizacija izvajanja in nadzor oskrbe na domu,
– urejanje servisne dejavnosti na domu,
– sodelovanje z ustreznimi službami in organizacijami pri zdravstvenih in socialno – skrbstvenih problemih

– Navedite dimenzije kakovosti življenja invalida.
Dimenzije kakovosti:
– fizična (fiz.TŽA in stopnja samooskrbe),
– psihična (psih.TŽA – prisotnost, odsotnost depresije, jeze, anksioznosti),
– socialna (soc.TŽA – medsebojni odnosi, aktivnosti, rekreacija, vključevanje družine in drugih pomembnih),
– kognitivno razvojna (psih.TŽA, spomin, urejanje, prepoznavanje, izražanje mnenj),
– duhovna (psih.TŽA – razmišljanje o življenju in smrti)
– splošna ocena (pravna ureditev, zadovoljstvo).

41. DMDPŠ
– Od česa je odvisno dinamično ravnovesje na delovnem mestu?
Odvisno od:
– človeka, (odzivnost, reaktivnost)
– delavnega mesta – to je skupek vseh del in nalog, ki jih delavec opravlja s proizvajalnimi sredstvi v določenem delavnem okolju;
Od posameznika – delavca zahteva delavno mesto:
– duševne in telesne lastnosti
– širšega okolja – ekološki dejavniki:
– fizikalni,biološki,kemični,socialni,ekonomski,kulturni in drugi;
– Navedite kazalce ogroženosti na delovnem mestu.
– odsotnost od dela,
– poklicne bolezni, sum na poklicno bolezen,
– bolezni v zvezi z delom in invalidnost I., II., III. Kategorije

– Preventivni program športnikov
– predhodni preventivni zdravstveni pregled,
– obdobni preventivni zdravstveni pregled,
– ciljani in drugi preventivni zdravstveni pregledi;

42. Možna so vprašanja, ki so vezana na posamezno življenjsko aktivnost pri določenem svojstvu varovanca,npr.PZN otročnice: TŽA- Odvajanje izločanje: opis stanja pri otročnici, katere kriterije ocenjuje, kaj vključuje ZV oz. kakšen je potek stanja v tem svojstvu?

PZN NOSEČNICE

1. Dihanje: frekvenca in način dihanja, pulz, RR.
2. Prehranjevanje in pitje: pomembna za obnovo, rast in razvoj;
– raznovrstna in kakovostna prehrana:
– vitamini, minerali, Ca, Fe, NaCl.
– teža (v prvih 3 mes se ne sme zrediti, nato 2 kg na mesec).
– beljakovine, OH, M.
– kalorična vrednost hrane;
– hidracija; ● odsvetovane jedi.

3. Izločanje in odvajanje:
– inkontinenca urina (keglove vaje),
– zaprtje (gibanje, balastne snovi ne sme odvajalnih čajev, hormonsko stanje, tudi po porodu je lahko še nagnjena k zaprtju),

potenje, ● laktacija (zastoj mleka povzroči vnetja), redno nastavljanje otroka – pitje. Če pride do krize se priporoča počitek. Pol ure pred dojenjem mati pije toplo vodo + počitek. Tehtanje otroka pred in po dojenju – vidimo koliko pije.
4. Gibanje in ustrezna lega: telovadba.

5. Spanje in počitek: delo, počitek in spanje na boku (enakomerno).

6. Oblačenje: ustrezna obleka in obutev (glede na stanje, višino nosečnosti)

7. Vzdrževanje normalne telesne temperature

8. Osebna higiena in urejenost: celega telesa, ust,dojk, anogenitalna nega.

9. Izogibanje nevarnosti v okolju: poškodbe, okužbe.

10. Odnosi z ljudmi, izražanje čustev, občutkov, doživljanja, socialne in seksualne potrebe: komunikacija, ljubezen, pripadnost, varnost,spolni odnosi,socialna varnost.

11. Izražanje verskih čustev

12. Koristno delo: težko in nočno delo, nadurno delo, škodljivi vplivi na delovnem mestu (izogibanje).

13. Razvedrilo in rekreacija: sprehodi, socialni stiki, branje, gledanje TV, potovanja.

14. Učenje in pridobivanje znanja o razvoju človeka in zdravja:
– redni pregledi v dispanzerju oz. pri ginekologu (12-16, 20-22, 24, 28, 32, 35, 37, 38-39 in 40 tednu),
– pravice iz zakona o delovnih razmerij (nadomestilo OD, PD, UD),
– obisk starševske šole,
– pravočasni odhod v porodnišnico,
– znaki zaradi katerih mora takoj v porodnišnico,
– znaki da mora k ginekologu,
– znaki začetka poroda (popadki na 15, 10, 5 minut ! in odtek plodove vode),
– dokumentacija (materinska knjižica, zdravstvena kartica, zavarovanje),
– oprema novorojenčka.

PZN OTROČNICE
1. Dihanje: frekvenca dihanja, RR, pulz.
2. Prehranjevanje in pitje: raznovrstna in kakovostna hrana,vitamini, minerali, Ca, beljakovine, OH, M , hidracija (3 litre tekočine), ne mleka zaradi alergij.
3. Izločanje in odvajanje:
– vzorec odvajanja (inkontinenca urina, kontrola beljakovin v urinu),
– zaprtje,
– čišča (barva, vonj, količina),
– potenje.
4. Gibanje in počitek: podporna telovadba.
5. Spanje in počitek: delo, počitek in spanje.
6. Oblačenje: ustrezno osebno in posteljno perilo ; ustrezna obutev in obleka.
7. Vzdrževanje telesne temperature: normalne ; mastitis (povečanje TT).
8. Osebna higiena in urejenost:
– celega telesa,(rok, vrat, dojk, anogenitalna nega),
– kontrola anusa (hemeroidi),
– kontrola izgleda spodnjih okončin (varice).
9. Izogibanje nevarnostim v okolju: padci, poškodbe, okužbe.

10. Odnosi z ljudmi, izražanje čustev, občutkov, doživljanje, socialne in seksualne potrebe:
– komunikacija, socializacija, ljubezen, varnost, pripadnost,
– odnosi med družinskimi člani,- socialna varnost,
– spolno življenje (6 tednov oz. do 1 ginek. pregleda).
11. Izražanje verskih čustev
12. Koristno delo: obremenitev v družini.
13. Razvedrilo in rekreacija: sprehod, druženje.
14. Učenje in pridobivanje znanja o razvoju človeka in zdravju:
– razumevanje in spremljanje novo nastalih stanj in razmer v družini,
– učenje nege novorojenčka,
– prvi ginekološki pregled (6 tednov po porodu).

PZN NOVOROJENČKA
1. Dihanje: frekvenca je povečana, večje pavze med vdihi, pulz tudi pospešen.
2. Prehranjevanje in pitje: režim prehranjevanja, dojenje (180g/kg TT mleka), ustrezna hidracija, homogenezirana mleka.
3. Izločanje in odvajanje:
– mikcija, defekacija, napenjanje, kolike (ustrezna lega),
– polivanje, bruhanje, potenje.
4. Gibanje in ustrezna lega: lega v postelji, položaj glavice, pestovanje (čustvena vez).
5. Spanje in počitek: ritem spanja in počitek (na začetku je buden samo, ko ga hranimo in previjamo).
6. Oblačenje: demonstracija slačenja in oblačenja, demonstracija povijanja – obdukcija.
7. Vzdrževanje normalne TT: ukrepi pri povišani TT.
8. Osebna higiena in urejenost: barva in napetost kože, intaktnost kože in sluznice, popkovna rana, demonstracija umivanja in kopanja.
9. Izogibanje nevarnostim v okolju: fizična varnost, infekcija – BCG,
socialna varnost (zagotavljanje ekonomskih in socialnih razmer pri novorojenčku),
psihična varnost.
10. Odnosi z ljudmi, izražanje čustev, občutkov, doživljanja, socialnih in seksualnih potreb: neverbalna komunikacija, ljubezen, varnost, pripadnost,
čutila (tip, dotik, zelo dobro razvit tudi sluh), socializacija.
11. Izražanje verskih čustev
12. Koristno delo
13. Razvedrilo in rekreacija: aktivnosti v skladu z rojevanjem, sprehodi.

14. Učenje in pridobivanje znanja o razvoju človeka in zdravja:
– prekriva se z ostalimi temeljnimi življenjskimi aktivnosti,
– učenje preko staršev.

PZN DOJENČKA
1. Dihanje: frekvenca, pospešeno, pavze, način dihanja, dihalne poti, pulz, RR.
2. Prehranjevanje in pitje:
– dojenje, režim prehranjevanja,
– umetna prehrana (adaptirana, delno adaptirana mleka, mleka v prahu, kravje mleko, sadje, zelenjava, meso, žitarice, jajca, mlečni izdelki),
– ustrezna hidracija, telesna teža.
3. Izločanje, odvajanje: (normalen vzorec)
– mikcija, defekacija (razvoj aktivnosti se nanaša na zavestno kontrolo mikcije in defekacije), bruhanje, potenje.
4. Gibanje, ustrezna lega:
– odvisno od razvojne stopnje (od nesamostojnega obračanja, sedenja, stoje, hoje).
5. Spanje in počitek: ustrezen način spanja in počitka glede na starost.
6. Oblačenje:
– primerno oblečen otrok in s tem zavarovan pred mrazom, sončnim sevanjem, pred MO in estetsko urejen.
7. Vzdrževanje normalne TT:
– pravočasno in pravilno ukrepanje ob nepravilnostih (vročinski krči),
8. Osebna higiena in urejenost:
– vsakodnevna nega telesa: preprečevanje temenc, sednosti, ekcema, vnetja, ustne sluznice, kopanje 3× na teden, ustna nega, koža, sluznica.
9. Izogibanje nevarnosti v okolju:
– fizične poškodbe (padci),
– aspiracija, zaužitje strupenih snovi,
– infekcija (˝koledarček cepljenja˝) Di-Te-Per, poliomielitis – 3 mesece 3 × v razmaku 6 tednov,
– psihična, socialna varnost.
10. Odnosi z ljudmi, izražanje čustev, občutkov, doživljanja, socialne in seksualne potrebe:
– razvoj čutil, neverbalna komunikacija (mimika, gibanje telesa, jok, smeh), razvoj govora.
11. Izražanje verskih čustev
12. Koristno delo: igra, ki je v skladu z razvojem.
13. Razvedrilo in rekreacija: gibanje, ki je v skladu z razvojno stopnjo, sprehodi, sončenje.
14. Učenje, pridobivanje znanja o razvoju človeka in zdravju:
– prekriva se z ostalimi temeljnimi aktivnostmi, redni obiski v posvetovalnici,
preventiva rahitisa in anomalija kolkov.

PZN MALEGA IN PREDŠOLSKEGA OTROKA
1. Dihanje: frekvenca, način dihanja, pulz, RR.
2. Prehranjevanje in pitje:
– ustrezen način prehranjevanja (otrok, ki sledi normam pridobivanja telesne teže in rasti v določenem starostnem obdobju),
– samostojnost pri hranjenju.
3. Izločanje:
– normalen vzorec odvajanja,
– zavestna kontrola nad mikcijo in defekacijo.
4. Gibanje in ustrezna lega:
– samostojna hoja in osvojene spretnosti gibanja v ožjem in postopoma tudi širšem okolju,
5. Spanje in počitek:
– ustrezen režim spanja in počitka glede na potrebe otroka in starosti (14 ur spanja, 2 uri čez dan),
6. Oblačenje:
– udobno oblečen otrok v oblačila, ki ne motijo njegov razvoj.
– postopno samostojno izvajanje aktivnosti,
7. Vzdrževanje normalne TT: ukrepanje ob nepravilnostih.
8. Osebna higiena in urejenost:
– ustrezen higienski režim, ustna nega, postopno samostojno izvajanje aktivnosti.
9. Izogibanje nevarnostim: fizične poškodbe (padci, nesreče) ; infekcije (koledarček cepljenja).
10. Odnosi z ljudmi: komunikativen otrok (razvoj govora), varovan in ljubljeni otrok, socializiran otrok.
11. Izražanje verskih čustev
12. Koristno delo: igra v skladu z razvojem.
13. Razvedrilo: gibanje na svežem zraku, sprehodi, rekreacija (plavanje, smučanje).
14. Učenje in pridobivanje znanja o razvoju človeka in zdravju:
– prepleta se z vsemi temeljnimi življenjskimi aktivnostmi preko staršev in otroka.

43. Preventivni program zobozdravstvenega varstva otrok in mladine.
1. predšolski otroci:
preventivni zobozdravstveni pregledi dojenčkov v starosti 6. – 12. mesecev,
preventivni zobozdravstveni pregledi otrok v 1., 2.,3. 4., 5. in 6. letu
2. Mladina do dopolnjenega 19.leta starosti in študenti:
– preventivni zobozdravstveni pregled učence v vsakem razredu OŠ;
Preventiva obsega:
praktično čiščenje zobne in ustne nege:
nenapovedano kontrolo čistosti zob (OHI),
svetovanje o pravilni prehrani,
čiščenje zobnih oblog,
odkrivanje h kariesu nagnjenih otrok s slinskim testom,
zalivanje fisur na stalnih kočnikih in ličnikih,
flourizacija s tabletkami (1- 4razred), premazi ali želeji (5 – 8) ali s kombinacijo obeh metod.
– preventivni zobozdravstveni pregledi učencev v 1. in 3. razredu srednje šole
Preventiva obsega:
svetovanje o negi in prehrani,
ugotavljanje čistosti zob,
čiščenje zobnih oblog,
ugotavljanje h kariesu nagnjene mladine s slinskimi testi in OHI,
individualne preventivne posege,
diagnostika ustnih in zobnih bolezni in paradontopatiji,
triažo in napotitev k specialistu.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja