USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Plebiscit
23.12.1990, državljani izrazijo voljo da RS postane samostojna
25.6.1991, temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti RS
Ustava 23.12.1991 sprejetje ustave RS =akt osamosvojitve in ustavo samostojne države
Preambula začetni uvodni del ustave, navajajo se cilji načela temeljna izhodišča ustave.
ČLENI USTAVE
1. člen: demokratična republika
oblast ima celotno ljudstvo – načelo vladavine večine (oblika političnega sistema), državni poglavar je politično in pravno odgovoren, izvoljen za mandatno dobo (oblika vladavine)
2. člen: pravna in socialna država:
Pravna država = v kateri je delovanje državnih organov vezano na pravne predpise
spoštovanje načela ustavnosti in načela zakonitosti
socialna država = ustrezna skrb se posveča za materialno in socialno varnost državljanov.
3. člen: pravica do samoodločbe in izvrševanja oblasti
Slovenija je država vseh svojih državljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici samoodločbe
Oblast ima ljudstvo, ki jo izvršujejo neposredno – z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.
4. člen: Slovenija je ozemeljsko enotna in nedeljiva država = unitarna (razlika od federacije – več republik…), meje so določne v temeljni ustavni listini o samostojnosti države.
6. člen: državni simboli
Grb: oblika ščita – ob stranicah rdeče obrobljen, v ščitu je kompozicija, ki reprezentira RS – na sredini na modri podlagi bel lik Triglava , pod njim dve valoviti modri črti – reke in morje, nad njim v obliki narobe obrnjenega trikotnika tri šesterokrake zlate zvezde.
Zastava: je simbolični znak, belo- modra – rdeča z grbom, širina : dolžina = 1 : 2, barve zavzemajo vsaka 1/3 širine zastave, grb je v levem zgornjem kotu – ½ sega v belo polje, ½ pa v modro
Himna: Zdravljica – slavilna pesem
Uporabo teh državnih simbolov ureja zakon.
7. člen: država in verske skupnosti so ločene, verske skupnosti so enakopravne, njihovo delovanje je svobodno. Človekova pravica in svoboščina, svoboda veroizpovedi.
9. člen: zagotovljena lokalna samouprava
10. člen: Ljubljana – glavno mesto
11. člen: slovenščina – uradni jezik; na območjih narodnih manjšin – italijanščina in madžarščina
ČLOVEKOVE PRAVICE IN TEMELJNE SVOBOŠČINE
1. Osebne pravice in svoboščine (varujejo fizično in osebno integriteto in dostojanstvo posameznika kot človeške osebnosti) so absolutne, neprenosljive, nepodedljive, ter neločljivo povezane z osebo.
2. Politične pravice in svoboščine
3. Socialne in ekonomske pravice
4. Pravice narodnih skupnosti
Nekatere skupne določbe:
14. člen: enakost pred zakonom – v RS zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine ne glede na narodnost, raso spol…vsi so pred zakonom enaki
15. člen: uresničevanje in omejevanje pravic – pravice in temeljne svoboščine se uresničujejo na podlagi ustave, omejene so samo s pravicami drugih in ko to določa ustava. Zagotovljeno je sodno varstvo človekovih pravic.
16. člen: začasna razveljavitev in omejitev pravic – dopustna v vojnem in izrednem stanju, v obsegu ki ga tako stanje zahteva in tako da sprejeti, ukrepi ne povzročajo neenakopravnosti.
Osebne pravice, ki ščitijo telesno integriteto človekove osebnosti
17. člen: nedotakljivost človekovega življenja – v Sloveniji ni smrtne kazni
18. člen: prepoved mučenja – na človeku je prepovedano delati medicinske ali druge znanstvene poskuse brez njegove svobodne privolitve.
19. člen: varstvo osebne svobode – vsakdo ima pravico do nje. Nikomur se ne sme vzeti prostosti, razen po postopku ki ga določa zakon. Vsakdo, ki mu je prostost odvzeta mora biti v materinem ali jeziku, ki ga razume, takoj obveščen zakaj mu je bila prostost odvzeta, da ni dolžan ničesar izjaviti, ima pravico do pravne pomoči, pristojni organ je na njegovo zahtevo dolžan obvestiti njegove bližnje.
27. člen: domneva nedolžnosti – dokler se mu krivda ne dokaže
32. člen: svoboda gibanja: vsakdo ima pravico da se prosto giblje, si izbira prebivališče, zapusti državo in se vanjo vrne. Razen pri kazenskih postopkih, širjenje nalezljivih bolezni… tujcem se lahko omeji vstop v državo in čas bivanja.
36. člen: nedotakljivost stanovanja – nihče ne sme brez odločbe sodišča vstopiti v tuje stanovanje, pri preiskavi ima pravico biti navzoč lastnik ali njegov zastopnik, preiskava se opravi v navzočnosti dveh prič. Brez odločbe in prič: uradna oseba za neposredno prijetje storilca kaznivega dejanja, da se zavarujejo ljudje in premoženje.
37. člen: varstvo tajnosti pisem in drugih občil – zagotovljena je tajnost pisem in drugih občil, izjema spet ljudje v kazenskem postopku
Osebne pravice, ki so pretežno vezane za miselno in duhovno sfero človeka
46. člen: pravica do ugovora vesti, določen z zakonom, če se z njim ne omejujejo pravice in svoboščine drugih. Primer = ugovor vojaški dolžnosti, zdravnik, drug kader
38. člen: varstvo osebnih podatkov – prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja, vsakdo se ima pravico seznaniti se z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj in pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi
Informacijski pooblaščenec – skrbi za spoštovanje zakona
39. člen: svoboda izražanja
41. člen: svoboda vesti
Politične pravice in svoboščine
43. člen:volilna pravica = splošna in enaka, nastopi pri 18. letu lahko voli in je izvoljen, zakon določa volilno pravico tujcev. Poznamo pasivno – biti izvoljen in aktivno – voliti.
42. člen: pravica do zbiranja in združevanja
Socialne in ekonomske pravice
50. člen: pravica do socialne varnosti – država ureja obvezno zdravstveno, pokojninski, invalidsko in drugo socialno zavarovanje, ter skrbi za njihovo delovanje, tudi pravica do pokojnine.
50. člen: pravica do zdravstvenega zavarovanja – vsakdo pravico, pogoje določa zakon. Nikogar ni mogoče prisiliti k zdravljenju., razen kadar to določa zakon.
55. člen: svobodno odločanje o rojstvih otrok – država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine in ustvarja razmere, ki omogočajo staršem da se odločajo za rojstvo svojih otrok.
33. člen: pravica do zasebne lastnine in dedovanja
49. člen: svoboda dela
Pravice narodnih skupnosti
64. člen: posebne pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v SLO
65. člen: položaj in posebne pravice romske skupnosti v SLO
ZAKON O PACIENTOVIH PRAVICAH
Predmet in namen zakona
Predmet:
pravice, ki jih ima pacient kot uporabnik zdravstvenih storitev pri vseh izvajalcih storitev
postopki uveljavljanja teh pravic, kadar so kršene
dolžnosti, ki so povezane s temi dolžnostmi
Namen:
omogočiti enakopravno, primerno, kakovostno in varno zdr. oskrbo, ki temelji na zaupanju in spoštovanju med Pacientom in zdravnikom ter drugimi zdravstvenimi delavci.
Pacientove pravice:
DO DOSTOPA DO ZDRAVSTVENE OSKRBE IN ZAGOTAVLJANJA PREVENTIVNIH STORITEV (v skladu s predpisi zdr. varstva in zdr. zavarovanja, pravica do NMP – brez napotnice in plačila, ustrezne preventivne storitve za ohranitev zdravja in preprečitev bolezni)
ENAKOPRAVNEGA DOSTOPA IN OBRAVNAVE PRI ZDRAVSTVENI OSKRBI (enaka obravnava ne glede na spol, narodnost, raso ali etično poreklo, vero ali prepričanje, invalidnost, starost, spolno usmerjenost, varstvo otrok in drugih ogroženih skupin)
PROSTE IZBIRE ZDRAVNIKA IN IZVAJALCA STORITEV – dr. ali izvajalec zdr. storitev lahko izbiro tudi zavrne v posebej utemeljenih primerih – zdravljenje bo predvidoma manj uspešno ali nemogoče, predlagati mora izbiro drugega dr, pisno v 8 dneh pojasni razloge za zavrnitev.
PRIMERNE, KAKOVOSTNE IN VARNE ZDRAVSTVENE OSKRBE (v skladu z medicinsko doktrino),
primerna = skladna s pacientovimi potrebami, zmožnostmi zdr. sistema v RS, s pacientom vzpostavlja odnos sodelovanja in zaupanja,temelji na enostavnih, preglednih, in prijaznih administrativnih postopkih
kakovostna = dosledno dosega izide zdravljenja, ki so primerljivi s standardi ali najboljšimi praksami ob upoštevanju temeljnih načel kakovosti – uspešnost, varnost, pravočasnost, kontinuiteta učinkovitost, enakopravnost in osredotočenje na pacienta
varna = ki preprečuje škodo za pacientov zvezi s samim zdravljenjem in v zvezi z okoliščinami fizične varnosti bivanja ali zadrževanja pri izvajalcu zdrav. storitev
DO SPOŠTOVANJA PACIENTOVEGA ČASA – NMP takoj, čakalni seznam glede na stopnjo nujnosti – najkrajši možni čakalni čas – skladno s pogoji financiranja in čakalno dobo v okviru razumnega časa. Če iz opravičenih razlogov ni mogel priti – izvajalec dolžan določiti čim bližji nov datum, če se v 14 dneh ni opravičil – se ga črta s čakalnega seznama
čakalni seznam: na primarni,sekundarni in terciarni ravni, razen za preglede pri osebnem zdravniku ali pediatru se za vsako storitev vodijo določeni podatki. Namen obdelave podatkov – obveščenost o vrstnem redu, spoštovanje le tega in obveščenost o čakalni dobi oz. hiter in enakopraven dostop do zdr. storitev, pravica vedeti razloge za čakalno dobo, in pravica do vpogleda, prepisa ali kopije določ. dela čakalnega seznama. Nacionalni čakalni seznam – IVZ, za specialistični ambulantni pregled pravico do pregleda v razumnem času, strokovno mnenje in predlog o nadaljnjem zdravljenju – pisno prejme najkasneje po 3 delovnih dneh, v nujnih primerih takoj, pravilnik o čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in vodenju čakalnih seznamov
DO OBVEŠČENOSTI IN SODELOVANJA – način sporazumevanja v slovenskem jeziku/jeziku narodne skupnosti. Obveščen mora biti o svojem zdravstvenem stanju,verjetnem razvoju, posledicah, cilju, vrsti, načinu izvedbe verjetnosti uspeha ter pričakovanih koristih izidu predlaganega posega oz. zdravljenja, možnih tveganjih, stranskih učinkih, negativnih posledicah, morebitnih drugih možnostih zdravljenja, o postopkih in načinih ki v RS niso dosegljivi. Vse to je potrebno pacientu pojasniti v neposrednem stiku, obzirno na pacientu razumljiv način v celoti in pravočasno. Podate se pacientu sme zamolčati le izjemoma, kadar dr. oceni da bi mu to lahko povzročilo resno zdravstveno škodo razen kadar pacient zahteva da je o vsem obveščen. Razloge za zamolčanje podatkov se ločeno dokumentira. Pacient lahko zahteva da se mu podatki ne sporočijo – razen če bi drugim grozila resna zdravstvena škoda – ločeno se dokumentira.
Ob odpustu iz bolnišnice pravico do pisnega poročila o diagnozi, zdravljenju in ZN, navodila za ravnanje do prvega obiska pri osebnem dr. + potrebna zdravila ali medicinski pripomočki.
DO SAMOSTOJNEGA ODLOČANJA O ZDRAVLJENJU (lahko tudi zavrne), med. posega oz zdr. oskrbe ni dovoljeno opraviti pacientu, ki je sposoben odločanja o sebi brez njegove poprejšnje svobodne in zavestne privolitve (obrazec 1) – razen če zakon drugače določa. Privolitev je potrebna na obrazcu ali ustno – 2 polnoletni priči, o sodelovanju v učnem procesu, seznanjanja tretjih oseb z zdr. dokumentacijo, sodelovanja (obrazec 3) v medicinskih raziskavah, razpolaganja s telesom ali deli telesa po smrti za potrebe izobraževanja in raziskav, darovanja organov, tkiv, celic v času življenja ali po smrti
zdravstvena oskrba brez privolitve – NMP se lahko opravi kljub temu da ni sposoben odločanja ali izražanja svoje volje – brez privolitve. Lahko kadar ni sposoben odločanja o sebi, kadar zdravnik ni seznanjen, da je pacient, njegov pooblaščenec, zakoniti zastopnik ali druga oseba, ki po zakonu lahko da privolitev nasprotovala posegu, kadar privolitve zgoraj navedenih ni bilo možno pridobiti v razumnem času, kadar bo poseg ali oskrba v največjo zdravstveno korist.
zavrnitev zdravstvene oskrbe (obrazec 2)– lahko zavrne med. poseg ali zdr. oskrbo,razen kadar bi to ogrozilo življenje ali zdravje drugih, če zdravnik oceni, da bi njegova odločitev lahko ogrozila njegovo življenje ali povzročila nepopravljivo in hudo poslabšanje, mora pacienta poskusiti prepričati, pomoč poiskati tudi pri svojcih oz. predlagati pridobitev drugega mnenja. Pacient ima kadarkoli pravico preklicati privolitev ali zavrnitev brez razlage.
DO V NAPREJ IZRAŽENE VOLJE
pacientov zdravstveni pooblaščenec – določi ga lahko vsak ki je sposoben odločanja o sebi in je dopolnil 18 let – to je oseba ki bo v primeru in za čas njegove nesposobnosti odločanja o sebi odločala v njegovi zdr. oskrbi in njegovih drugih pravicah iz zakona. To stori s pisnim pooblastilom (obrazec 4), pacientov podpis, lahko določi navodila, usmeritve zdr. oskrbe morebitne omejitve pravice do seznanitve z zdr. dokumentacijo in njegovim zdr. stanjem. Pooblastilo lahko prekliče kadarkoli s pisno izjavo, tudi pooblaščenec lahko odpove v vsakem času s pisno izjavo, razen kadar bi odpoved lahko povzročila resno zdravstveno škodo za pacienta.
izključitev oseb, ki so po zakonu upravičene do odločanja o zdravstveni oskrbi (obrazec 5) – polnoletna oseba sposobna odločanja o sebi lahko s pisno izjavo izključi ali omeji osebe, ki so upravičene do odločanja o njegovi zdravstveni oskrbi, za primere ko ni sposoben odločanja o sebi. Izjava je dostopna prek IS kartice zdrav. zavarovanja.
upoštevanje vnaprej izražene volje(obrazec 6- izpolni pri osebnem dr ali zastopniku P pravic) – polnoletna oseba ima pravico, da se upošteva njegova volja – kakšne zdr. oskrbe ne dovoljuje, če bi se znašel v položaju ko ne bi bil sposoben dati veljavne privolitve – če bi trpel za hudo boleznijo, ki bi kljub dosežkom medicine v kratkem času vodila v smrt tudi ob ustreznem medicinskem posegu ali zdr. oskrbi in tako zdravljenje ne daje upanja za ozdravitev oz izboljšanja zdravja ali lajšanje trpljenja, ampak samo podaljšuje preživetje – (za dr zavezujoča);
– bi mu poseg oz zdr. oskrba podaljšala življenje v položaju ko bi bolezen ali poškodba povzročila tako hudo invalidnost da bo dokončno izgubil telesno ali duševno sposobnost skrbeti zase (za dr smernica)
do preprečevanja in lajšanja trpljenja
DO DRUGEGA MNENJA – pridobiti kadar koli, na sekundarni in terciarni ravni v razumnem času pridobiti drugo mnenje, pravico se lahko izkoristi le 1x za oceno istega zdravstvenega stanja – pomembno opraviti temeljit pogovor o razlogih, namenu in potrebnosti pridobitve drugega mnenja z dr. ki ga zdravi
DO SEZNANITVE Z ZDRAVSTVENO DOKUMENTACIJO – ob prisotnost zdr. osebja, dr… ima pravico do neoviranega vpogleda in prepisa (fotokopiranje ali druga reprodukcija) v zdr. dokumentacijo. Izvajalec omogočiti takoj ali najkasneje v 5 dneh po prejemu zahteve, pravico zahtevati – pripombe k zapisom, osnovna izčrpna pojasnila rok 15 dni, druge osebe – pisno pooblastilo, pritožba – informacijski pooblaščenec,
po smrti – osebe ki so za obdelavo podatkov pooblaščene z zakonom, ali je pacient predhodno dal izrecno privolitev v pisni obliki, rok 15 dni, pritožba – informacijski pooblaščenec
pravica do seznanitve – pacientov zakonec, zunajzakonski partner, partner iz istospolne skupnosti, otroci in posvojenci, kadar teh oseb ni pacientovi starši – osebam se omogoči dostop do tistih podatkov, ki so potrebni za dosego zakonitega namena seznanitve in če tega P pred smrtjo ni izrecno pisno ali ustno (2 priči) prepovedal, za seznanitev morajo izkazati pravni interes (obrazec 8 o privolitvi oz prepovedi obdelave os. pod. oz sporočanja info o zdr. stanju.)
DO VARSTVA ZASEBNOSTI IN VARSTVA OSEBNIH PODATKOV – zasebnost pri opravljanju zdravstvene storitve – spoštovati P zasebnost, zlasti njegova moralna, kulturna, verska, filozofska in druga osebna prepričanja ob upoštevanju medicinske doktrine. Prisotnost – zdravstveni delavci in / ali sodelavci, ki opravljajo medicinski poseg ali zdr. oskrbo, osebe, katere želi da so prisotne – če je izvedljivo, osebe,ki imajo pravico do privolitve, če pacient ni sposoben odločanja o sebi in če je to izvedljivo, druge osebe – če določa zakon. Osebe, katerih navzočnost je potrebna za potrebe zdravstvenega izobraževanja – le s predhodno privolitvijo P ali osebe ki ima pravico do privolitve. (obrazec 7 – izjava o določitvi in privolitvi v prisotnost drugih oseb)
varstvo osebnih podatkov – pravica do zaupnosti vseh podatkov, uporaba in druga obdelava – osebna privolitev, ki pa ni potrebna pri – namene epidemioloških in drugih raziskav, izobraževanja, medicinskih objav – P istovetnost in ugotovljiva, kadar prijavo zdr. stanja zahteva zakon, spremljanje kakovosti in varnosti zdr. oskrbe, posredovanje podatkov za potrebe zdravljenja drugemu izvajalcu zdr. storitev, kadar to določa drug zakon.
do obravnav kršitev pacientovih pravic (obrazec 8 o privolitvi oz prepovedi obdelave os. pod. oz sporočanja info o zdr. stanju.)
varovanje poklicne skrivnosti – zdr delavci dolžni varovati vse, kar pri opravljanju svojega poklica in dela zvejo o pacientu (zdrav. stanje, osebne družinske in socialne razmere, informacije v zvezi z ugotavljanjem , zdravljenjem in spremljanjem bolezni in poškodb).Razreši: pacient, starši ali skrbnik – do 15. leta, starši ali skrbnik po 15. letu če otrok sporočanja ni prepovedal, oseba, ki je imela pravico do privolitve, če P ni bil sposoben odločanja o sebi, sodišče, druge osebe če tako določa zakon, dr če je to nujno potrebno za varovanje življenja ali preprečitve hudega poslabšanja zdravja drugih.
Zdravnik naznaniti sum storitve kaznivega dejanja – zoper življenje in telo, zoper spolno nedotakljivost, zoper zakonsko zvezo, družino in mladino, pri katerih je bil oškodovanec otrok (obrazec 8), v 5 dneh od zahteve, pritožba informacijski pooblaščenec.
Ob smrti – ne glede na prepoved, se na primeren način obvesti njegove ožje svojce o njegovi smrti in njenem vzroku.
DO OBRAVNAVE KRŠITEV PACIENTOVIH PRAVIC
vrste postopkov za varstvo P pravic: – prva obravnava –pred pristojno osebo izvajalca zdr. storitev na podlagi P pisne ali ustne zahteve, – druga obravnava pred Komisijo RS za varstvo P pravic na podlagi P pisne ali ustne zahteve
splošna načela – obveščenost in podpora P, preprosto, pregledno, hitro in učinkovito reševanje, brezplačno svetovanje in pomoč zastopnika P pravic, nepristranskost in poštenost obravnave, sprotno dokumentiranje postopkovnih dejanj udeležencev, reševanje in končanje postopka tam kjer je nastal povod zanj, ustno obravnavanje, izključitev javnosti, možnosti za mirno reševanje sporov.
uvedba postopkov – pacient/starš/ zastopnik, tudi drugi ožji družinski člani ali druge osebe če P zahteva, po smrti, ožji druž. člani
DO BREZPLAČNE POMOČI PRI URESNIČEVANJU PACIENTOVIH PRAVIC
pristojnosti zastopnika P pravic – na primeren način svetuje P – o vsebini pravic, načinih in možnostih uveljavljanja in kadar so kršene, daje konkretne usmeritve – uveljavljenje pravic in možne rešitve, nudi pomoč pri vlaganju pravnih sredstev, opravlja potrebne poizvedbe v zvezi z domnevnimi kršitvami, neformalno posreduje z namenom hitrega odpravljanje kršitev, pri kršitvah P napoti na pristojno pravno ali fizično osebo, po P pooblastilu vlaga pravna sredstva po tem zakonu in daje predloge, pojasnila in druge izjave – za hitro in uspešno razrešitev spora
Pacientu svetuje, pomaga in ga zastopa – daje osnovne informacije, nudi strokovno pomoč in konkretne usmeritve o ZZVZZ, skrbi za promocijo P pravic in njihovo uresničevanje, naslovi izvajalcem predloge, mnenja, kritike ali priporočila, ki so jih ti dolžni obravnavati in nanje odgovoriti v roku, ki ga določi zastopnik, predlaga način s katerim naj se ugotovljena nepravilnost odpravi. Delo je brezplačno in zaupno.
imenovanje zastopnika – nepoklicno, neodvisen in samostojen, pri delu ravna častno pošteno in dobro namerno, vsaka pokrajina imenuje enega, predlagajo jih nevladne organizacije ali društva, območni sveti ZZZS in občinski sveti občin, mandat = 5let, lahko ponovno imenovan, med pogoji: vreden zaupanja, ki ima socialne in komunikacijske sposobnosti, uživa strokovni in moralni ugled.
Pacientove dolžnosti:
Dejavno sodelovati pri varovanju, krepitvi in povrnitvi lastnega zdravja
V času bolezni ravnati v skladu s prejetimi navodili in načrti zdravljenja
Dati pristojnemu dr oz zdr. delavcem vse potrebne in resnične informacije – ki so mu poznane in so pomembne za nadaljnjo zdr. oskrbo (alergije, bolezni v rodbini, sedanje in pretekle bolezni in zdravljenja…
Obvestiti in nenadnih spremembah zdr. stanja ki se pojavijo med zdravljenjem
Biti obziren in spoštljiv do zasebnosti drugih P, zdr. delavcev
Spoštovati urnike, hišni red in predpisane organizacijske postopke izvajalcev zdr. storitev
Pravočasno obvestiti izvajalca o morebitnem izostanku na pregled ali zdravljenje
Pristojnosti varuha človekovih pravic
Spremlja stanje, zahteva od pristojnih da zagotovijo pogoje in razmere za učinkovito uresničevanje zakona, varuh za to področje določi svojega namestnika
POSTOPEK Z ZAHTEVO ZA OBRAVNAVO KRŠITVE PACIENTOVIH PRAVIC
Prva obravnava kršitve P pravic pri izvajalcu zdr. storitev
Pacient neposredno med obravnavo izrazi nezadovoljstvo, poskus nesporazum z dodatnimi ukrepi odpraviti takoj, če P z dodatnimi pojasnili in ukrepi ni zadovoljen seznani s pravico in postopkom vložitve zahteve za prvo obravnavo kršitve P pravic.
Pristojna oseba – določiti osebo /osebe , ki je pristojna za sprejemanje in obravnavo zahteve, če se ne določi drugače je pristojen direktor
Obvezne objave – na vidnem mestu: osebno ime pristojne osebe ( tel. št., delo. mesto, kjer se zahteva lahko vloži ustno),
podatke o načinu vložitve prve zahteve,in času sprejema prve zahteve pri izvajalci zdr. storitev, osebno ime , naslov, e-naslov, tel.št. in podatke o uradnih urah najbližjega zastopnika ter obvestilo o možnosti zastopanja ali druge pomoči zastopnika.
Rok za vložitev prve zahteve – zaradi domnevno neustreznega odnosa najkasneje v 15 dneh od domnevne kršitve,
Zaradi domnevno neustreznega ravnanja pri nudenju zdrav. oskrbe – najpozneje v 30 dneh po končani oskrbi
Če je za kršitev izvedel kasneje oz če so se posledice pokazale kasneje – v 3 mesecih po preteku rokov
Ustna zahteva na zapisnik in pisna zahteva – vloži pri pristojni osebi, sprejme na zapisnik, ki poleg podpisa P in pristojne osebe vsebuje točno določene podatke – kdo, kje, kršitev, posledice, predlog rešitve spora, pisna zahteva – enako.
Postopek po vložitvi pisne zahteve – popolna zahteva – v celoti ugodi, pisni zaznamek, napoti P drugam, postopek ustavi, če P zahtevo umakne – pisni zaznamek, pisno povabi P na ustno obravnavo v roku 15 dni – lahko tudi zastopnik ali druga oseba; neopravičen izostanek – postopek ustavi s pisnim zaznamkom
Ustna obravnava in dogovor o načinu rešitve spora – pogovor s pacientom, z udeleženim zdr. delavcem oz zdr. sodelavcem …ki lahko pojasni okoliščine obravnavane kršitve, z drugim strokovnjakom, ki ima znanja s področja obravnavane kršitve in bi lahko pomagal razjasniti okoliščine pomembne za odločitev, pregled zdrav. ali druge dokumentacije, zapisnik!!
Pristojna oseba lahko s P sklene dogovor o načinu rešitve spora – ustno ali pisno opravičilo, povračilo nepotrebnih stroškov do 300e , pridobitev drugega mnenja, ponovitvi, dopolnitvi ali popravi zdr. storitve – če je bila izvedena neustrezno, predlogu uvedbe postopka internega in zunanjega strokovnega nadzora v skladu s predpisi ki urejajo strokovni nadzor v zdravstvu, predlogu uvedbe postopka ugotavljanja obravnave kršitve varstva osebnih podatkov.
Druga obravnava kršitve P pravic pred Komisijo RS za varstvo P pravic
Komisija – ima predsednika, ki ga predlaga minister, imenuje vlada RS – izpolnjevati mora pogoje višjega sodnika, in 75 članov, delujejo po ZUP
pristojna je za odločanje o drugi zahtevi – nedosežen dogovor v postopku obravnave prve zahteve, zaradi nespoštovanja dogovora sklenjenega v prvi obravnavi, če izvajalec zdr. storitev, kljub pravočasno in pravilno vloženi prvi zahtevi obravnave ni izvedel
vloga – pisno ali ustno na zapisnik
dostop do dokumentarnega gradiva – komisija lahko za potrebe odločanja dostopa do dokumentarnega gradiva s katerim razpolaga izvajalec zdr. storitev, vključno z zdr. dokumentacijo pacienta
pripravljalni postopek in pripravljalni narok – če je 2 zahteva nejasna ali nepopolna pozove P da v 8 dneh drugo zahtevo dopolni ali popravi, če to ne stori jo zavrže
predsednik komisije v 15 dneh s sklepom drugo zahtevo zavrže – če predhodno ni vložil prve ali če o zadevi teče sodni ali upravni postopek, zadevo odstopi pristojnemu organu, če reševanje druge zahteve ni v pristojnosti komisije, in o tem obvesti P, ali pa zahtevo vzame v obravnavo in skliče prvi narok
pripravljalni narok – takojšnja sklenitev poravnave, soglasje za pričetek postopka mediacije ali postopek obravnave druge zahteve v senatni odbor.
Ni soglasja – želi odškodnino: ustavitev postopka in napotitev na uveljavljanje odškod. Zahtevka pred sodiščem.
Ni soglasja – ne želi odškodnine: senatna obravnava
Mediacijski postopek
Mediacija je postopek v katerem udeleženci ob podpori mediatorja in ob upoštevanju interesov vseh udeležencev rešiti spor in doseči sporazum.