RAZLOGI ZA KAKOVOST
– politični razlogi
– pravno formalni razlogi
– družbeni razlogi
– strokovni razlogi
DEFINICIJE KAKOVOSTI
– Avedis Donabedian (1970): Kakovost je skladnost med dejansko zdravstveno nego in predhodno predpisanimi kriteriji.
– Williamson (1974): Kakovost je z učinkovito zdravstveno nego izboljšati zdravstveno stanje in zadovoljstvo prebivalstva v okviru virov, ki so jih družba in posamezniki pripravljeni porabiti za zdravstveno nego.
– Slovenski etimološki slovar (1997): izraz “kvaliteta” je prevzet iz nemškega jezika “qualitat” in iz latinskega “qualitas”, kar pomeni kvaliteta; obe besedi sta izpeljani iz latinščine “qualis”, kar pomeni kakšen.
SPECIFIČNE LASTNOSTI ZDRAVSTVENIH STORITEV
(iz vidika storitvene dejavnosti)
– zdravstvena dejavnost ne izdeluje opredmetenih izdelkov
– storitev ni mogoče delati na zalogo
– uporabnik storitve je običajno prisoten v procesu izvrševanja storitve, kar pomeni s stališča kakovosti dodaten vidik
– pri izvrševanju storitev je običajno pomembna pravočasnost, hitrost in pravilen potek procesa
– želje naročnika in njegova merila kakovosti je težje določiti kot v materialni proizvodnji
– merila uporabnika glede kakovosti opravljenih storitev so odraz osebnih kriterijev posameznika
CILJI KAKOVOSTI ZDRAVSTVENE NEGE
– od znanosti
– od izvajanja zdravstvene nege
– od odločitev stroke
– od izboljševanje stanja
– od instrumentalnega načina dela
– od skrbi za
– k umetnosti
– k rezultatom zdravstvene nege
– k zadovoljevanju pacientovih potreb
– k dobremu počutju
– k ekspresivnemu načinu dela
– k skrbi o
ELEMENTI KAKOVOSTI ZDRAVSTVENE NEGE
– strokovno delo
– viri
– riziki
– zadovoljstvo pacientov
– končno stanje zdravja pacientov
DEFINICIJA KAKOVOSTI ZDRAVSTVENE NEGE
temeljna filozofija zdravstvene nege z vidika kakovosti
– zagotoviti, da bo vsak pacient obravnavan tako, da bo čimprej neodvisen pri opravljanju osnovnih življenjskih aktivnosti; da bodo maksimalno zadovoljene vse njegove fizične, psihične, socialne in duhovne potrebe; da bo obravnavan sistematično in načrtovano po metodi procesa zdravstvene nege; da je obravnava kontinuirana, kompleksna in koordinirana; da so vse faze dela dokumentirane;
– racionalno in učinkovito razporediti vire;
– zmanjšati rizike za dodatne poškodbe, obolenja ali poslabšanje fiziološkega stanja kot posledice izvajanja zdravstvene nege;
– zagotoviti zadovoljstvo pacienta z zdravstveno nego, povezovanje s svojci, povezovanje med člani negovalnega tima in povezovanje z drugimi strokami;
– zagotoviti najvišjo možno stopnjo zdravja.
STOPNJE KAKOVOSTI ZDRAVSTVENE NEGE
Stopnja 0
– ogrožujoča zdravstvena nega
Stopnja 1
– varna zdravstvena nega
Pacientu zadovoljimo najnujše potrebe. Pacientu ne škodujemo. Zdravstvena nega teče po rutinski shemi. Za rutino vemo, da je vezana predvsem na spretnosti, pridobljene s prakso in na delovno shemo, brez individualnih načrtov.
Stopnja 2
– primerna zdravstvena nega
Poleg najnujnejših potreb medicinska sestra zadovolji tudi vse tiste pacientove želje (potrebe), ki jih pacient sam izraža. Zdravstveno nego načrtujejo medicinske sestre brez direktnega vključevanja pacienta.
Stopnja 3
– optimalna zdravstvena nega
Medicinska sestra nudi pacientu načrtovano zdravstveno nego. Pacient in svojci so aktivno vključeni v načrtovanje zdravstvene nege.
K ČLOVEKU – PACIENTU USMERJENA ZDRAVSTVENA NEGA
– upoštevamo njegovo individualnost
– upoštevamo njegovo družino
– upoštevamo njegove pravice
– pacienta ali njegove svojce aktivno vključujemo v proces preprečevanja oziroma reševanja njegovih težav
– pacientu dajemo možnost izbire (da se sam odloči)
– pacientu zagotavljamo njegovo psihično in fizično ugodje
– zagotavljamo celostno in kontinuirano obravnavo
OCENJEVANJE (ugotavljanje) KAKOVOSTI
quality assesment
– je postopek, pri katerem z uporabo primernih metod in izbranih kriterijev primerjamo med seboj opravljeno in dogovorjeno zdravstveno nego.
METODE IN NAČINI UGOTAVLJANJA KAKOVOSTI
NEFORMALNO
– ni nujno, da pacient govori resnico, ker se boji
– “halo efekt”, ni jasno, ni objektivno
– pacient ne more primerjati (npr. še ni doživel, še ni bil na oddelku…)
– pacient se obnaša kot “ujetnik”, ker je na oddelku proti svoji volji
FORMALNO
– vprašalnik
– intervju
– zbiranje podatkov (število razjed zaradi pritiska, število pritožb, število strokovnih napak, število nesrečnih (neželjenih) dogodkov…)
– primerjanje/pregledovanje podatkov
STANDARD
– je zaželjena raven opravljanja nekega dela, ki jo lahko dosežemo in jo primerjamo s trenutnim stanjem.
– Standardi so osnova za definicijo kakovosti zdravstvene nege.
– Temeljiti morajo na znanstveni (teoretični) osnovi, če je ta na razpolago. V primerih, ko to ni mogoče, mora standard temeljiti na presoji in poklicnih izkušnjah.
ZNAČILNOSTI DOBRIH STANDARDOV
– R elevant
– U nderstandable
– M easurable
– B ehavioral
– A ttainable
– Primeren
– Razumljiv
– Merljiv
– Zasnovan na znanstvenih ali teoretičnih osnovah
– Dosegljiv
KRITERIJ
– je merljiva sestavina standarda.
– Kriterij je spremenljivka, ki bi naj bila indikator – pokazatelj kakovostne zdravstvene nege.
– S postavitvijo kriterijev, ki so merljivi, je potrebno določiti tudi metodo merjenja.
– Za vse kriterije nimamo določenih metod merjenja in jih je potrebno izdelati.
NORMA, NORMATIV
– Norma je tisti kakovostni nivo neke storitve, ki ga pričakujemo danes v delovnem procesu.
– Norme so različne z ozirom na to kdo jih oblikuje, vsekakor pa bi morale obveljati tiste norme, ki so dogovorjene v strokovnih krogih.
ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI
quality assurance
– je stalen proces, ki zahteva stalno izboljševanje intervencij zdravstvene nege.
– Je sistematično opisovanje, merjenje in spreminjanje (izvajanje ukrepov za izboljšanje kakovosti).
IZBOLJŠEVANJE KAKOVOSTI
quality improvement
– je proces, ki sledi postopku ocenjevanja in procesu zagotavljanja kakovosti ter odpravlja ugotovljene ovire oziroma težave in dviguje kakovost na višjo raven.
A. DONABEDIAN je določil tri področja v oceni kakovosti:
– STRUKTURA (structure) – pogoji za delo
– PROCES (process) – izvedba dela
– IZID (outcome) – rezultat dela
STANDARDI STRUKTURE
– se nanašajo na razmere v katerih bo izvedena zdravstvena nega. Te razmere so v organiziranosti, izobraževanju in kvalifikaciji kadrov, pripomočkih in opremi.
– kdo bo to naredil
– kje bo to narejeno
– s kakšnimi materiali
– po katerem organizacijskem modelu
POGOJI ZA DELO
– so okolje in viri, ki vstopajo v zdravstveni sistem. To so materialni in človeški viri in jih lahko merimo ter strokovne smernice, struktura zaposlenih, navodila dobre prakse, organizacijske strukture in organizacija dela.
Med pogoji za delo in izidi ni vedno jasne meje. Nekateri dosegajo dobre rezultate in njihovi pacienti so zadovoljni, kljub slabši opremljenosti.
STANDARDI PROCESA
Definirajo kakovost izvajanja zdravstvene nege.
– kaj bomo naredili
– kdaj bomo naredili
– kako pogosto
IZVEDBA DELA
So opredeljeni načini izvedbe intervencij zdravstvene nege. Zajema vse kar medicinske sestre in zdravstveni tehniki opravijo (postopki¸, diagnostično – terapevtski posegi, raziskovanje, zdravstvena vzgoja, svetovanje, organiziranje, vodenje…)
STANDARDI IZIDA
Definirajo pričakovane spremembe pri pacientu in v njegovem okolju po opravljeni zdravstveni negi ter njegovo zadovoljstvo.
– kakšen izid pričakujemo
– kdaj izid pričakujemo
– kako izid prepoznamo
IZID
Tradicionalno so merili rezultat le s podatki o obolevnosti in umrljivosti, vendar sta to parametra, ki nista preveč uporabna za določanje kakovosti.
Pomembno merilo kakovosti je pacientovo ZADOVOLJSTVO.
PRIMER
Standard:
Vsakega otroka , ki bo rutinsko operiran, bo obravnavala medicinska sestra, ki bo poskrbela za njegovo preoperativno pripravo ter tudi za zmanjšanje strahu pred operativnim posegom.
Struktura:
ne manj kot 1 MS na 6 zasedenih postelj
Proces:
MS pripravlja otroka in starše na operativni poseg 12 ur pred operacijo
Izid: otrokov strah pred operacijo je minimalen
KROG ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI V ZDRAVSTVENI NEGI po Normi Lang
1. faza: OPISOVANJE
– določimo vrednote zdravstvene nege
– izberemo področje dela (predmet obdelave, prisoten problem)
2. faza: MERJENJE
– določimo standarde in kriterije
– zbiramo in presojamo podatke o učinkovitosti
3. faza: SPREMINJANJE
– ocenjujemo kakovost
– oblikujemo zaključke in načrtujemo spremembe
– izvedemo spremembe
OPISOVANJE
Vrednote zdravstvene nege:
– celostna obravnava pacienta
– upoštevanje načel kodeksa etike
– varna zdravstvena nega
– kontinuirana zdravstvena nega
– varovanje pacientovih podatkov
– spoštovanje pacientovih pravic
– informiranje pacientov in svojcev
– učinkovita organizacija dela
– kontinuirano strokovno izpopolnjevanje
– dokumentiranje
– raziskovanje
– skrb za zdravo delovno okolje
– komunikacija in sodelovanje z ostalimi zdravstvenimi strokovnjaki
Področje dela:
– kako pogosto se problem pojavlja
– kako pomemben je za izvajalce zdravstvene nege oz. za paciente
– ali lahko povzroči usodno nesrečo
– ali lahko problem rešijo medicinske sestre same ali potrebujejo pomoč drugih strokovnjakov
Problem lahko nastopa na področju strukture, procesa ali izida.
MERJENJE
Oblikovanje standardov je ena najtežjih stopenj zagotavljanja kakovosti.
Najbolj kompetentni oblikovalci standardov so izvajalci zdravstvene nege sami.
Končna oblika standarda mora biti izdana in dostopna vsem izvajalcem.
Ko je standard sprejet, je zavezujoč in vsako odstopanje je treba utemeljiti.
Zbiranje in presoja podatkov z namenom ugotavljanja dejanskega stanja (strokovni nadzor).
Metode strokovnega nadzora:
– vprašalniki
– kontrolni listi
– intervju
– neposredno opazovanje
– pregled dokumentacije
SPREMINJANJE
Ocenjevanje kakovosti je primerjava med željenim in dejanskim stanjem.
Za vsak kriterij je potrebno določiti sprejemljivo raven (80%, 100%..)
Načrtovanje sprememb
– predvideti moramo možne ovire, potreben čas, način uvedbe (izobraževanje, razvijanje negovalnih načrtov, preoblikovanje dokumentacije…)
Izvedba sprememb
– Po določenem času nadzor ponovimo, ter tako ugotovimo, ali so vpeljane spremembe učinkovite.
– Če smo dosegli zaželeni rezultat v doseganju standarda, potem je bila izvedena sprememba uspešna.
Krog kakovosti je zaključen.
Pričnemo z reševanjem drugega problema.
STANJE V SLOVENIJI
– ni tradicije ali kulture delovanja na področju kakovosti
– malo je izobraževanja, znanja in literature o kakovosti
– skoraj ni zdravstvenih zavodov, ki so osredotočeni na kakovost
– na kakovost gledamo negativno kot na
– zunanji pritisk
– vsiljevanje
– metodo nadzora in pritiska
– malo je vspodbud za osredotočanje na bolnika in druge uporabnike
– na kakovost gledamo kot na grožnjo sedanji ureditvi struktur moči v bolnišnicah (odgovornost ni vgrajena v sistem, ni preglednosti, ni kazalcev uspešnosti delovanja)
– ni vspodbud za vključevanje pacientov in skupnosti
NAČELA KAKOVOSTI ZDRAVSTVENE OBRAVNAVE
– USPEŠNOST – ali naši posegi izboljšajo zdravstveno stanje pacienta?
– VARNOST – ali bomo škodili pacientu?
– PRAVOČASNOST – koliko časa mora pacient čakati?
– UČINKOVITOST – ali lahko to storimo ceneje z enakimi rezultatom?
– ENAKOST – ali prihaja do diskriminacije na osnovi spola,starosti, socialnega statusa?
– OSREDOTOČENJE NA PACIENTE – ali zdravimo paciente tako, kot bi zdravili lastne starše ali otroke?
KAKO DOSEČI URESNIČITEV NAČEL KAKOVOSTI?
Vodstvo in vsi zaposleni se morajo zavedati,da:
– je kakovost delo vsakogar in mora pri nenehnem izboljševanju kakovosti sodelovati vsakdo
– kakovost pomeni zadovoljevanje potreb in pričakovanj uporabnikov
– popravljanje slabe kakovosti stane mnogo več, kot njeno preprečevanje (npr. podvajanje preiskav, zdravstvene napake, neželjeni dogodki..)
– stroški slabe kakovosti lahko zavzamejo dobršen del virov zdravstvene ustanove
– mora kakovost preiti v “meso in kri”
– je treba odstraniti neproduktivno delovanje in ponavljanje nekih dejanj zaradi slabe kakovosti
– moramo opraviti stvari pravilno že prvič
SISTEM CELOVITE KAKOVOSTI
– je sistematični proces stalnega izboljševanja kakovosti, ki zajema vse ravni od države do posameznika. Za zdravstvene ustanove velja, da je celovita kakovost usmerjenost in delovanje ustanove za vodenje svojega notranjega in zunanjega delovanja in poslovanja. Velja za vse oblike zdravstvenih domov od zdravstvenega doma do terciarnih organizacij.
MERJENJE KAKOVOSTI V ZDRAVSTVENI NEGI – v osnovni zdravstveni dejavnosti
– Metoda merjenja
– vprašalnik za pacienta
– vprašalnik za medicinsko sestro
– pregled pacientove dokumentacije
KONCEPTI KAKOVOSTI
– pot pacienta
– komunikacija in podpora
– negovalne intervencije
– proces in koordinacija zdravstvene nege
Vsak koncept definirajo kritični kazalci.
KRITIČNI KAZALCI V KONCEPTU “Proces in koordinacija zdravstvene nege”
– dodelitev pacienta
– posvetovanje, kontinuiteta zdravstvene nege
– ugotavljanje potreb pacienta
– negovalni načrt, negovalni problem
– vrednotenje zdravstvene nege
– dokumentacija
– predaja službe