Perkutana endoskopska gastrostoma je namenjena je bolnikom, ki zaradi motnje požiranja začasno ali trajno ne morejo jesti, saj je bolnikom, ki niso zmožni hranjenja, potrebno kalorično in tekočinsko kriti dnevne potrebe. PEG vstavimo vsem tistim bolnikom, ki potrebujejo najmanj 3 – tedensko ali daljše umetno hranjenje. Pri bolnikih, ki potrebujejo umetno hranjenje za daljše obdobje, je potrebno vsako leto zamenjati PEG.
PEG priporočamo pri bolnikih z motnjami hranjenja po možganski kapi ali poškodbi v kakšni fazi amilotrofične lateralne skleroze, pri decebriranih bolnikih, pri bolnikih s pogosto aspiracijo hrane v pljuča, pri bolnikih s psihičnimi motnjami hranjenja, pri bolnikih ki jih ne moremo zadostno nahraniti po naravni poti. Možni zaplet je lahko vnetje kože, razširitev stomalne odprtine, zamašitev hranilne cevi, izpad hranilne cevke( Obzornik zdravstvene nege, 2013) .
REŠEVANJE PROBLEMA S PODROČJA ZDRAVSTVENE NEGE
Bolnika, ki ima PEG je treba stalno nadzorovati in mu zagotavljati neprekinjeno zdravstveno nego. Pozornost velja predvsem hranjenju po PEG in negi sonde ter stome. Lokalna vnetja preprečujemo s skrbno higieno in lokalno uporabo protivnetnih in antibiotičnih mazil. Zelo pomembna je tudi sestava in količina hrane ki jo dajemo po sondi. Pri hranjenju pacientu pred hranjenjem dvignemo vzglavje za 30stopinj in ga v tem položaju pustimo vsaj še pol ure po končanem hranjenju. Za paciente v kontrakturah preizkušamo položaje hranjenja, morda na enem ali drugem boku, saj se jim zaradi kontraktur spremeni tudi oblika organov. Rezervoar želodca je na drugem mestu in če tega ne upoštevamo, bo hrana iztekala, ne glede na to, da pacienta hranimo po pravilih. Hrana naj bo ogreta na sobno temperaturo. Z brizgalko preverimo ostanek tekočine v želodcu ali celo prebavne cevi. Aspirirano hrano vbrizgamo nazaj, da ne pride do izgube hranil in elektrolitov in hranilno cev prebrizgamo s čisto pitno vodo. Hrano počasi vbrizgamo s 50 ml brizgalko. Uporabljamo lahko industrijske pripravke hrane za sondo, ali pa jo pripravimo sami po posvetu z dietetikom. Po končanem hranjenju cevko ponovno prebrizgamo z vodo.
Če je mogoče uporabljamo zdravila v tekoči obliki, sicer tablete dobro zdrobimo in zmešamo z vodo. Po vbrizgavanju zdravil cevko prebrizgamo z vodo. Do vnetja kože pride, kadar se pojavijo znaki vnetja, takrat se posvetujemo z zdravnikom ali medicinsko sestro. Če začne sčasoma ob cevi iz stome zatekati želodčna vsebina, je potrebno cevko zamenjati. Pri manjšem zatekanju si lahko pomagamo z mazili za zaščito kože pri negi stom in podlaganju različnih vpojnih materialov. Razširitev stomalne odprtine nastane običajno zaradi nepravilnega ravnanja ob vstavitvi. Če hranilno cev pritrdimo preohlapno, se cev v stomalni odprtini premika in povzroči razširitev odprtine.
Posledica je zatekanje želodčne vsebine ob hranilni cevi, vnetje kože, razrast granulacijskega tkiva. Skrbimo za pravilno pritrditev cevi ( varovalo 2 do 3 mm nad nivojem kože ) in rotiramo cev okoli svoje osi vsakih nekaj dni. Zamašitev hranilne cevi nastane zaradi nepravilne prebrizgavanja z vodo ali opuščanja le-tega, pregoste hrane in nepravilno pripravljenih zdravil. Kadar pride do zamašitve poskusimo izmenično vbrizgati in izvleči vsebino, ki je povzročila zamašitev. Ne uporabljamo prevelike sile, ki bi povzročila poškodbe cevke. Poskusimo lahko tudi z gnetenjem cevi od trebušne stene navzven. Izpad hranilne cevke je najpogostejši pri zmedenih pacientih, ki cevko izpulijo. Možen je spontan izpad gastrostome zaradi poškodbe ali dotrajanosti materiala ali zaradi hudega napenjanja pacienta ( kašljanje, kihanje, itd., ) Izpad preprečujemo s pravilno nego hranilne cevi in mehanično preprečujemo zmedenim pacientom dostop do cevi z oblačili ali trebušnimi pasovi(Zdravstvena nega, 2009).
[wp_ad_camp_1]
KRITIČNO MNENJE
S hranjenjem po PEG sem se na klinični praksi že srečala. Povsod so sistemi hranjenja, način in hrana nekoliko različni. Zdi se mi,da bi tovrstno hranjenje moralo biti bolj strokovno izvedeno in bi se morali zdravstveni delavci bol zavedati zapletov oziroma posledic tega.
LITERATURA
Obzornik zdravstvene nege: Enteralno hranjenje kot možnost izbire pri malnutriciji; 2013,
Dostopno na: http://www.obzornikzdravstvenenege.si/Iskanje.aspx (09.04.2013) .
Klasinc M., Rozman M., Kisner N., Vrečko Pernat S. Zdravstvena nega 3; 2009