Zdravstvena nega žensk zapiski

zdravstvena-nega-zeneDEFINICIJA REPRODUKTIVNEGA ZDRAVJA

Reproduktivno zdravje je stanje popolne telesne, duševne in socialne blaginje v vseh pogledih, ki se nanašajo na reproduktivni sistem, njegove funkcije in procese, in ne le na odsotnost bolezni in nemoči.

Reproduktivno zdravstveno varstvo

Cilji preventivnih programov za varovanje reproduktivnega zdravja so:

  • zmanjšati ogroženost zaradi bolezni, ki so povezane z reprodukcijo, nenačrtovanimi in nezaželenimi nosečnostmi;
  • zgodnje odkrivanje rakavih bolezni, ki povzročajo prezgodnjo zbolevnost, invalidnost in umrljivost;
  • zagotoviti uveljavljanje reproduktivnih pravic in promovirati reproduktivno zdravje.

Pravice, ki zagotavljajo reproduktivno zdravje

Reproduktivno zdravje zagotavljajo pravice do:

  • zadovoljnega in varnega spolnega življenja
  • svobodnega odločanja o rojstvu otrok
  • enake dostopnosti do informacij v zvezi z načrtovanjem družine in varovanjem reproduktivnega zdravja ne glede na spol
  • varnih in učinkovitih metod za načrtovanje družine
  • zdravstvenih storitev, ki zagotavljajo ženskam varno nosečnost in porod
  • učinkovitega preprečevanja in zgodnjega odkrivanja bolezni, ki povzročajo prezgodnjo obolevnost in umrljivost

ZAKONODAJA

V Sloveniji zagotavljajo uresničevanje zdravstvenega varstva žensk:

  • ustava (1991) “Odločanje o rojstvih svojih otrok je svobodno”
  • zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju
  • zakon o zdravstveni dejavnosti
  • zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok (pravica do kontracepcije, sterilizacije, umetne prekinitve nosečnosti, ugotavljanja in zdravljenja neplodnosti)
  • zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih
  • zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (2000)
  • navodilo za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni (2002).

ORGANIZACIJA ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI NA PODROČJU VAROVANJA ZDRAVJA ŽENSK

1. PRIMARNA RAVEN ZDRAVSTVENEGA VARSTVA

  • dispanzerska dejavnost (preventivni pregledi žensk, nosečnic, mladostnic),
  • Patronažno varstvo

Naloge primarne preventive:

  • utrjevanje zdravja
  • zdravstvena vzgoja – svetovanje
  • priprava na porod in otroka
  • preprečevanje vnetij, škodljivih dejavnikov
  • zdravstveno vzgojne aktivnosti (maligna obolenja, spolno prenosljiva obolenja, samopregledovanje dojk)
  • skrb za reproduktivno zdravje

2. SEKUNDARNA RAVEN ZDRAVSTVENEGA VARSTVA

  • zgodnje odkrivanje nosečnosti z večjim tveganjem
  • nepravilnosti nosečnosti, poroda in novorojenca (zdravljenje, operativno dokončanje poroda)
  • zdravljenje v poporodnem obdobju
  • zgodnje odkrivanje ginekoloških obolenj in nepravilnosti razvoja

3. TERCIARNA RAVEN ZDRAVSTVENEGA VARSTVA

  • zdravljenje v bolnišnici ali kliniki (na ginekologiji, perinatologiji onkologiji)
  • delo v inštitutih za načrtovanje družine (skrb za neplodne)

ZDRAVSTVENA VZGOJA IN PROMOCIJA SPOLNEGA ZDRAVJA

Ni potrebno, da postanejo medicinske sestre spolne terapevtke, dovolj je, da se zavedajo povezanosti med zdravjem, boleznijo in spolnostjo, ter znajo varovance pravilno informirati in jim svetovati o spolnosti in spolnem zdravju ter s tem odstranjevati mite.

  • Spolnost je zelo občutljivo področje,
  • Sistem vrednost pri posamezniku,
  • Diskretnost, zasebnost,
  • Ukrepi v skladu s pacientovim dovoljenjem.

Naloge dispanzerja za ženske oz. ginekološke ambulante

  • izvajanje preventivnih ginekoloških pregledov
  • zgodnje odkrivanje bolezni
  • dajanje napotkov glede zdravega načina življenja
  • ugotavljanje in spremljanje poteka nosečnosti
  • sodelovanje s patronažno službo, itd.

MLADOSTNIKI IN SPOLNOST
Vzroki za tvegano spolno vedenje mladostnikov

  • spolni odnosi brez ustrezne zaščite,
  • pomanjkljivo znanje o varovanju reproduktivnega zdravja in varnem spolnem vedenju,
  • pomanjkljivo znanje o spolno prenosljivih boleznih in zaščiti pred njimi,
  • pomanjkljivo znanje o kontracepcijskih sredstvih in njihova nepravilna uporaba,
  • pogosto menjavanje spolnih partnerjev,
  • uživanje alkohola, drog,
  • trenutna nepripravljenost (zaščita ni pri roki),
  • občutek neranljivosti (misli, da se slabe stvari lahko zgodijo le drugim),
  • napačne ali popačene informacije od nepoučenih prijateljev in znancev,
  • odsotnost razumevanja in svetovanja s strani staršev, učiteljev v šoli…,
  • neizkušenost mladostnika,
  • pomanjkljiva osebna higiena,…

Negovalne diagnoze

  • pomanjkljiva skrb za reproduktivno zdravje
  • pomanjkanje znanja o varnem spolnem vedenju
  • možna pomanjkljiva skrb za reproduktivno zdravje
  • nevarnost infekcije s spolno prenosljivimi boleznimi
  • zvišana možnost nezaželene nosečnosti
  • samospoštovanje, nizko

Negovalni cilji

  • pozitivna samopodoba mladostnika
  • odgovoren odnos do spolnosti in do varovanja lastnega zdravja
  • seznanjenost s spolno prenosljivimi boleznimi, načini prenosa in upoštevanje navodil o zaščiti
  • redna in pravilna uporaba kontracepcijskih sredstev- kondoma, kontracepcijskih tablet
  • skrb mladostnika za ustrezno osebno higieno
  • vzpostavitev zaupanja med mladostnikom in starši
  • strpni medsebojni odnosi med mladostnikom in njegovimi vrstniki
  • mladostnik bo sposoben reči NE,
  • večje sodelovanje med zdravstvenimi delavci, učitelji in starši.

Aktivnosti medicinske sestre

  • svetovati obisk pri ginekologu pred začetkom spolnega življenja (ginekološka

ambulanta za mladostnice),

  • poučiti o izpolnjevanju menstrualnega koledarčka,
  • seznaniti z negativnimi posledicami spolnosti, če niso uporabljena ustrezna kontracepcijska sredstva (nezaželena nosečnost, spolno prenosljive bolezni),
  • seznaniti z zaščitnimi sredstvi, ki so primerne za mladostnike (kondom, femidon, kontracepcijske tablete),
  • poudariti dejstvo, da mlade le kondom varuje pred vsemi spolno prenosljivimi boleznimi in nezaželeno nosečnostjo,
  • poudariti pomen dvojne kontracepcije (hkratna uporaba dveh varoval, ki ščitijo pred spolno prenosljivimi boleznimi in nezaželeno nosečnostjo npr. kondom, kontracepcijske tablete),
  • seznaniti s pravilno uporabo kontracepcijskih sredstev (kondomom, kontracepcijskimi tabletami),
  • pojasniti, zakaj naravne metode (koledarska metoda, temperaturna metoda, ovulacijska metoda, simptotermalna metoda) in tradicionalne metode (dojenje ali metoda laktacijske amenoreje, prekinjeno občevanje) za preprečevanje nosečnosti niso primerne,
  • pojasniti ukrepanje v sili ob nezaščitenem spolnem odnosu, predrtju kondoma ali posilstvu – kontracepcija v sili ali urgentna kontracepcija – Yuzpova metoda: ženska vzame 2 kontracepcijski tableti z 0,05 mg etinilestradiola – Stediril D takoj ali najkasneje 120 ur po nezaščitenem spolnem odnosu, 12 ur po zaužitju prvih dveh kontracepcijskih tablet je potrebno vzeti še 2 kontracepcijski tableti. Če zdravnik ženski predpiše nizkoodmerne preparate z 0,03 mg etinilestradiola – Stediril M, vzame ženska 4 tablete hkrati, po 12 urah

pa ponovno 4 tablete. Stranski učinki: vmesna krvavitev, slabost, bruhanje, občutljivost dojk, omotica, glavobol. Če ženski zamuja naslednja menstruacija, mora opraviti test nosečnosti,

  • poudariti pomen osebne nege pred in po spolnem odnosu,
  • svetovati branje primerne literature,
  • razložiti vpliv medijev na doživljanje drugega spola in spolnosti,
  • s svetovanjem vplivati na sproščanje napetosti med mladostnikom in starši in vzpodbujati njihovo medsebojno povezanost,
  • sodelovati s pedagoškimi delavci in drugimi strokovnjaki, ki se ukvarjajo s problemi mladih,
  • sodelovati v vladnih in nevladnih organizacijah in s svojim delovanjem vplivati na izboljšanje življenjskih razmer.

KONTRACEPCIJA

Preprečevanje nezaželene nosečnosti z različnim načini in pripomočki imenujemo kontracepcija ali antikoncepcija.

Metode preprečevanja nezaželjene nosečnosti so:

  • hormonska kontracepcija
  • intrauterina kontracepcija
  • vaginalna ali barierna kontracepcija
  • naravne metode načrtovanja družine
  • tradicionalne metode
  • kontracepcija v sili (postkoitalna kontracepcija)
  • sterilizacija

Hormonska kontracepcija

Delovanje hormonski kontracepcijskih sredstev:

  • zavirajo ovulacijo s pomočjo zniževanja izločanja gonadotropnih hormonov – FSH (folikel stimulirajoči hormon) in LH (lutenizirajoči hormon), s tem se zavre ovulacija, prepreči zorenje jajčeca in njegova sprostitev iz jajčnika,
  • povečajo gostoto sluzi materničnega vratu in gostoto sluzi v cervikalnem kanalu tako, da postane sluz neprimerna za spermije, s tem se zmanjša prehodnost spermijev v notranjost,
  • spremenijo maternično sluznico tako, da je onemogočena vgnezditev v maternici tudi morebiti oplojenega jajčeca.

Vrste hormonske kontracepcije

  • oralna hormonska kontracepcija

–         kombinirana estrogensko-progestagenska oralna kontracepcija = kombinirane hormonske kontracepcijske tablete;

–         tablete, ki vsebujejo samo progestagen

  • hormonska kontracepcija z dolgotrajnim delovanjem (depo progestagenska injekcija, podkožni vsadki,…)
  • druge oblike hormonske kontracepcije (obliži, maternični vložek Mirena)

Stranski učinki uporabe hormonske oralne kontracepcije

  • siljenje na bruhanje
  • napetost in občutljivost dojk
  • slabost
  • naraščanje telesne teže
  • glavoboli
  • vmesni izcedki
  • vmesne krvavitve
  • izguba spolne sle
  • depresije

Svetujemo, da ženska 3 mesece pred načrtovano zanositvijo preneha jemati hormonske kontracepcijske tablete.

Kontraindikacije za uporabo hormonske oralne kontracepcije

Absolutne kontraindikacije:

  • dojenje in če je od poroda pretekli manj kot 6 tednov
  • prebolela globoka venska tromboza ali pljučna trombembolija
  • prebolelo cerebrovaskularno ali ishemično koronarno obolenje
  • težje okvare srčnih zaklopk
  • težke oblike migrene z žariščnimi znaki
  • hormonsko odvisni tumorji, predvsem rak dojke
  • aktivno hepatalno obolenje, benigni ali maligni tumorji jeter, težja jetrna ciroza
  • sladkorna bolezen z vaskularnimi zapleti
  • močno zvišan krvni pritisk (160/100 mmHg ali več)
  • pred in med večjimi kirurškimi posegi, ki zahtevajo daljše mirovanje

Relativne kontraindikacije:

  • starost ženske (kadilke) nad 35 let
  • zvišan krvni tlak (140-159/90-99 mmHg
  • močneje zvišane krvne maščobe
  • okvare srčnih zaklopk
  • obesitas (50% nad idealno telesno težo)
  • diabetes brez drugih okvar
  • družinska anamneza s srčnimi ali cerebrotrombemboličnimi boleznimi
  • kronične bolezni (jetrne, ledvične, žolčne, morbus crohn)
  • okvare srčnih zaklopk
  • težke oblike migrene, brez žariščnih znakov, starejše od 35. let

Motnje menstruacijskega ciklusa

• motnje v jakosti krvavitve:

o šibka menstruacija-hipomenoreja

o močna menstruacija-hipermenoreja

o podaljšana in pojačana menstruacija-menoragija

o intermenstruacijski izcedek ali krvavitev

o predmenstruacijski ali postmenstruacijski izcedek ali krvavitev

• motnje v pogostnosti menstruacije:

o redka menstruacija-oligomenoreja

o pogosta menstruacija-polimenoreja

o izostanek menstruacije-amenoreja

• neredne krvavitve ali metroragija-so krvavitve, ki niso povezane z menstruacijskim ciklusom

• boleče menstruacije ali dismenoreja

NEPLODNOST

O neplodnosti govorimo takrat, kadar je par nesposoben doseči spočetje po preteku enega leta ali več, ob rednih (2- 3x tedensko) nezaščitenih spolnih odnosih.

Problematika neplodnosti močno narašča, ocenjuje se, da je neplodnih 10 % parov. Pri 85% parov se vzrok za neplodnost najde. V preostalih primerih pa se z znanimi diagnostičnimi metodami vzroka ne odkrije. Splošno velja, da je vzrok pri 1/3 parov pri ženski, pri 1/3 pri moškem, pri 1/3 parov pa sta lahko vzrok neplodnosti oba partnerja.

VZROKI NEPLODNOSTI PRI ŽENSKAH

  • odsotnost jajčnikov ali odsotnost jajčnih celic v jajčnikih
  • okvara zorenja in sproščanja jajčne celice (motnje ovulacije)
  • težave pri potovanju jajčne celice iz jajčnika v jajcevod
  • nepravilnosti nožnice
  • okvarjena funkcija cervikalnega kanala
  • bolezenske spremembe na maternici
  • bolezenske spremembe na jajcevodih
  • nepravilne kromosomske strukture jajčne celice
  • imunološki in psihogeni vzroki
  • slabe življenjske navade (kajenje, uživanje alkohola, drog)

VZROKI NEPLODNOSTI PRI MOŠKIH

  • pogosto vnetje spolovil
  • odsotnost obeh testisov ali odsotnost semenčic v testisih
  • okvara zorenja in sproščanja semenčic v izvodila
  • motnje erekcije in ejakulacije
  • imunološki in psihogeni vzroki
  • slabe življenjske navade

Negovalne diagnoze

  • nemoč
  • samospoštovanje, nizko zaradi nesposobnosti imeti otroke
  • socialne interakcije, nepopolne
  • seksualna disfunkcija

Negovalni cilji

  • partnerja se bosta o problemu pogovarjala
  • negativne čustvene reakcije obeh partnerjev bodo zmanjšane
  • partnerja bosta znala uživati v spolnosti in v svojem partnerskem odnosu
  • oba partnerja bosta sodelovala v procesu zdravljenja neplodnosti

Aktivnosti medicinske sestre

  • pojasniti, kako pomembna je sprostitev in neobremenjevanje s problemom
  • vzpodbujati partnerja, da med seboj odkrito spregovorita o svojih občutkih, dilemah, strahovih
  • pojasniti, kdaj je možnost zanositve največja
  • svetovati redne nezaščitene spolne odnose (2 do 3 krat tedensko)
  • razložiti ženski, kako redno spremljati menstruacijski ciklus s pomočjo merjenja bazalne temperature, opazovanja cervikalne sluzi in opazovanja drugih telesnih znakov, ki nam pomagajo spoznati, kdaj je prišlo do ovulacije
  • svetovati uživanje zdrave prehrane in dovolj gibanja obema partnerjema
  • odsvetovati pitje alkohola, kajenje, uživanje drog

Diagnostične preiskave zaradi neplodnosti pri ženski

  • anamneza
  • merjenje bazalne telesne temperature
  • UZ jajčnikov
  • hormonske preiskave
  • postkoitalni test
  • preiskave funkcije maternice in jajcevodov

Diagnostične preiskave zaradi neplodnosti pri moškem

  • anamneza
  • klinični pregled spolovila
  • analiza kakovosti semenskega izliva – spermiogram

Zdravljenje neplodnosti

  • zdravljenje s hormoni (hormonska terapija)
  • kirurško zdravljenje pri ženski (poseg na jajcevodih, jajčnikih, maternici)
  • kirurško zdravljenje pri moškem (posegi na semenovodih in modih, kirurška premostitev zapore semenskih poti)

Naloge medicinske sestre

  • sodeluje pri pripravi para na zdravljenje (fizična in psihična priprava)
  • posreduje informacije
  • poučuje par v zvezi z aplikacijo hormonske terapije (način dajanja, količina, ustrezno

mesto)

  • sodeluje pri pripravi na kirurški poseg in zdravstveni negi po posegu

ZDRAVSTVENA NEGA PRI VNETJIH ŽENSKIH SPOLOVIL

Med najpogostejša vnetja ženskih spolovil spadajo:

  • vulvitis – vnetje zunanjega spolovila;

vzroki: nezadostna in nepravilna osebna higiena, redko menjavanje spodnjega perila, izpiranje s prevročo vodo, uporaba agresivnih mil, poškodbe, nastale pri spolnem odnosu ali samozadovoljevanju in ginekološkem pregledu, hormonske motnje, bolezni (diabetes, ledvična obolenja, maligna obolenja…),

Najpogostejša vnetja ženskih spolovil:

  • vaginitis – vnetje nožnice;

vzroki: zmanjšana normalna kislost v nožnici, uporaba predpisanih antibiotikov, izpiranja nožnice, uporaba tamponov (nečiste roke),

  • endometritis cervicis – vnetje sluznice materničnega vratu;

vzroki: poškodbe, nastale pri raznih posegih (vlaganju materničnega vložka, splavu, porodu),

Simptomi vnetja ženskih spolovil

  • rdeča, nabrekla in toplejša sluznica,
  • povečan in spremenjen vaginalni izcedek, ki je lahko tudi gnojen ali krvav,
  • srbenje zunanjih spolovil in nožnice,
  • občutek napetosti v spodnjem delu trebuha,
  • tope ali močne bolečine v spodnjem delu trebuha in križu,
  • povišana telesna temperatura,
  • povišane vrednosti vnetnih parametrov (SR, L, CRP),
  • slabo počutje pacientke.

Pelvično vnetje ali medenična vnetna bolezen

Pelvično vnetje (PV) je vnetje maternice, jajcevodov, jajčnikov in okoliških struktur v mali medenici (peritoneja).

Vzroki:

  • vdor anaerobnih in aerobnih mikroorganizmov iz spodnjega genitalnega trakta zaradi umetne prekinitve nosečnosti, abrazije, dilatacije materničnega vratu, histerosalpingografije
  • večletna uporaba materničnega vložka
  • posledica okužbe s SPB (Chlamydio trachomatis, Neisserio gonorrhoeae); zelo ogrožena skuoina so mladostnice, v primeru številnih novih partnerjev
  • prejšnja PV

Simptomi: v akutni fazi bolezni močne bolečine v spodnjem delu trebuha, mrzlica, povišana telesna temperatura, slabost, bruhanje, povišani L, SR in CRP

Posledice: zvišana možnost ponovitve PV, neplodnosti, izvenmaternična nosečnost

Negovalne diagnoze

  • bolečina v spodnjem delu trebuha
  • zvišana telesna temperatura
  • spremenjen vaginalni izloček
  • zvišana možnost napredovanja infekcije
  • strah pred neplodnostjo
  • seksualne motnje

Negovalni cilji

  • pacientka bo sodelovala v procesu zdravstvene nege,
  • motnje psihofizičnega neugodja bodo zmanjšane ali odpravljene,
  • pacientka bo poznala in upoštevala ukrepe, s katerimi se prepreči ponovitev vnetja,
  • s spremenjenim načinom življenja bo pospeševala ozdravitev, krepila lastno zdravje in utrjevala pozitivno telesno samopodobo,
  • pacientka bo razpravljala o problemih s svojim partnerjem,
  • pacientka bo sposobna reševati spolne težave oziroma bo poiskala pomoč ustreznih strokovnjakov v primeru težav.

Aktivnosti medicinske sestre

  • pri hudih vnetjih v akutnem stadiju svetovati mirovanje v postelji in pomagati pri namestitvi v modificiran Fowlerjev položaj, saj tako preprečimo napredovanje vnetja iz maternice v jajčnike,
  • v akutnem stadiju obolenja je potrebno telesno temperaturo oziroma vitalne znake meriti na štiri ure, dokler telesna temperatura ne padeoziroma se vitalni znaki ne normalizirajo,

• pri vnetju zunanjega spolovila in nožnice narediti v akutni fazi predpisane kamilične kopeli ali kopeli iz prevretka hrastovega lubja (včasih dodamo nekaj zrnc hipermangana), ki odpravijo ali zmanjšajo neprijeten vonj bolnice; sedežna kopel lahko traja največ petnajst minut 2 do 3-krat na dan; temperatura raztopine mora biti okrog 37° C; po umivanju je potrebno spolovilo dobro osušiti,

  • pri vnetju materničnih priveskov v akutni fazi namestiti predpisane hladne obkladke z ledom na spodnji del trebuha (kontrolirati stanje kože), da se zmanjšajo bolečine oziroma prepreči širjenje vnetja,
  • pri kroničnem vnetju materničnih priveskov se naredijo predpisane tople blatne kopeli, topli obkladki, gretje in obsevanje z ultra kratkimi valovi in infra rdečo svetlobo (spremstvo medicinske sestre na terapijo),
  • zagotoviti ustrezno prehrano (lahko dieto) in dovolj tekočine,
  • vzpodbujati k hranjenju in pitju,
  • pomagati in vzpodbujati k rednemu uriniranju in odvajanju,
  • pomagati in svetovati redno osebno nego (tuširanje),
  • odsvetovati kopanje v kadi,
  • pomagati pri anogenitalni negi po vsakem izločanju in odvajanju (izogibati se moramo križne kontaminacije, potrebna je aseptična tehnika dela),
  • opozoriti pacientko na pogosto umivanje rok,
  • svetovati pogosto menjavo spodnjega perila, ki naj bo iz bombaža,
  • svetovati topla oblačila in obutev,
  • pogosto menjavati posteljno perilo,
  • zagotoviti dovolj vložkov,
  • odsvetovati uporabo tamponov,
  • obvestiti zdravnika o vsaki spremembi vaginalnega izločka in spremembi bolečine,
  • odvzeti kri in urin za predpisane preiskave,
  • pomagati zdravniku pri ginekološkem pregledu in odvzemu brisa,
  • aplicirati predpisano terapijo (antibiotike, analgetike, antipiretike),
  • svetovati pogovor s partnerjem in pregled partnerja,
  • opozoriti na kontrolne preglede v ginekološki ambulanti,
  • odsvetovati spolne odnose šest tednov po ozdravljenju vnetja,
  • odsvetovati delo s orodji, ki tresejo, delo na prepihu ter delo v mrzlih in vlažnih prostorih.

Zaključek

Pacientke z vnetjem rodil so zaradi dolgotrajnega zdravljenja, bolečih pregledov, ponavljajočih se težav, morebitne neplodnosti in nezadovoljstva v spolnem življenju zelo

občutljive.

Vendar pa lahko z negovalnimi intervencijami, pogovorom, nasmehom in dotikom njeno psihično in telesno stanje izboljšamo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja