Značilnosti maligne bolezni?
a) Ozdravljiva
b) Kronična bolezen
c) Invazivnost (Tumor vrašča v sosednje organe, tkiva, jih uničuje in nadomešča s svojo rastjo. Meje malignega tu so neostre, nepravilne, kar je potrebno upoštevati pri kirurški odstranitvi tumorja. Zaradi nepopolno odstranjenega tu lahko pride do nastanka novega tumorja / recidiva.)
d) Sistemska bolezen
e) Neboleč: sam tumor, bolečina se razvije, ko tu prizadene periferno živčevje
f) Funkcionalni učinki: zaradi hitre rasti deli tumorja niso dovolj prekrvavljeni, ti propadejo, nekrotizirajo
g) Simptomi in znaki prizadetega organa
h) Zasevanje/metastaziranje: POTEK: stopenjski: posamezne celice v primarnem tumorju se sprostijo in se po limfni, krvni poti ali po telesnih tekočinah razširijo v oddaljene organe in tkiva. V mikrocirkulaciji organov in tkiv se ustavijo in nastopi proces ekstravazacije (izstopa iz žile) ter infiltracija v tkivo teh organov. Celice začnejo rasti ter ustvarjajo novo kolonijo malignih celic – metastazo.
Metastaza: od primarnega žarišča oddaljeno žarišče z enakimi ali podobnimi značilnostmi.
Hematogen, limfogen ali transcelomični razsoj
• KARCINOMI so maligni tumorji, ki zrastejo iz epitelnih celic (celic vrhnjice), ki gradijo večino telesnih organov. V kategorijo karcinomov uvrščamo okrog 80 % vseh rakov.
• SARKOMI so maligni tumorji, ki zrastejo iz celic opornih tkiv in se pojavljajo zlasti v vezivu, maščevju, kosteh in hrustancu.
• LEVKEMIJE so rakaste bolezni krvi in krvotvornih organov. V nasprotju z večino drugih rakov se navadno ne pojavljajo v obliki bul ali zatrdlin.
• LIMFOMI so rakaste bolezni limfatičnega sistema, ki ga v telesu tvori omrežje mezgovnic in bezgavk. Limfatični sistem deluje kot nekakšen filter, ki preprečuje, da bi telesu nevarne snovi (npr. mikroorganizmi) vdrle v krvni obtok.
Kaj je fatigue in ZN?
KRONIČNA UTRUJENOST – FATIGUE = stalen subjektivni občutek utrujenosti v povezavi z rakavo boleznijo ali zdravljenjem raka, ki moti normalno življenje (definicija NCCN).
Telesna izčrpanost
Duševna izčrpanost
Čustvena izčrpanost
Vzroki:
bolezen
specifično zdravljenje
spremljajoča stanja (slabokrvnost, izsušenost, metabolne motnje, podhranjenost, zdravila,psihični razlogi…..)
Zdravstvena vzgoja ob pojavu kronične utrujenosti
• Bolnik naj dovolj počiva hkrati pa skrbi tudi za telesno aktivnost. Čez dan naj ima več krajših počitkov.
• Omeji naj dejavnosti in opravila le na najpomembnejša.
• Skrbi naj za ohranjanje energije: predmete mu postavite bližje, da jih bo lažje dosegel…
• Vsak dan si naj beleži stopnjo utrujenosti, kar bo pomagalo ugotoviti kdaj in zakaj je bolj ali manj utrujen.
• Uživa naj energijsko in hranilno bogato hrano, ki vključuje beljakovinska živila (mleko, meso, jajca, stročnice).
Kaj je extravazacija?
Lokalni zaplet sistemske intravenozne terapije.
Nedavne študije so raziskovale interakcije med tumornimi celicami in trombociti v detajlih, potekajo pa na več nivojih: intravazalna distribucija, adhezija na endotelijske celice , invazija in ekstravazacija. Trombociti se vežejo direktno na tumorne celice, ob sproščanju različnih faktorjev kot npr. trombocitni faktor 4, trombospondin, trombin in gelatinaza A, ki olajšajo trombotično formacijo.
Venska valvula?
• Indikacije:
– v primeru načrtovanega dolgotrajnega sistemskega zdravljenja maligne bolezni in komplikacij
– v primeru iztrošenih ali slabo dostopnih perifernih ven, pri bolniku pri katerem potrebujemo centralni venski kanal v daljšem času
• Uporaba:
– kontinuirana infuzija citostatikov ali aplikacija citostatikov, ki so vezikanti
– aplikacija antimikrobnih zdravil
– aplikacija krvi in krvnih derivatov
– aplikacija paranteralne prehrane
– paranteralna hidracija
– paranteralna aplikacija analgetikov
– odvzemi krvi za laboratorijske preiskave
• Osnovna sestava
– komora valjaste oblike
– silikonski septum
– kateter, priključen na komoro
Zakaj podkožna aplikacija infuzije?
Vnos zdravila v infuzijski obliki preko kanile, ki jo namestimo v podkožje bolnika
Indikacije
– bolnik ni zmožen zaužiti zdravila
zaradi:
– slabosti
– bruhanja
– intestinalne obstrukcije
– motenj pri požiranju
– pri motnjah malabsorbcije
– zdravljenju nevropatske bolečine ( kjer terapija skozi usta ni učinkovita)
Prednosti
– stalna koncentracija zdravila v krvi (stalen dotok omogoča stalno koncentracijo zdravila v krvi brez večjih nihanj in s tem manj str. učinkov v primerjavi z bolusno apliikacijo zdravil.)
– izognemo se pogostemu zbadanju
– omogoča aplikacijo kombinacije večih zdravil
– omogoča zdravljenje na domu
– poveča bolnikovo mobilnost, samostojnost in neodvisnost
– zmanjša št. obiskov zdravstvenega osebja na domu
– enostaven nadzor
– učinkovita metoda odpravljanja in preprečevanja določenih simptomov
Kontraindikacije
– hude trombocitopenije, anasarka, bolnikovo zavračanje metode
Pljučni rak?
• Bolezen je najpogostejša: 45. – 70. letom.
• Več kot 90% moških in 70% žensk s pljučnim rakom kadi.
• Razvoj – počasen. Študije so pokazale, da lahko preteče do 10 let od prvih sprememb celic respiratornega epitelija do razvoja rakavih celic.
• Znaki in simptomi bolezni na začetku neznačilni, 2/3 pacientov s pljučnim rakom pride k zdravniku prepozno.
• Večina bolnikov ob odkritju bolezni znake in simptome posledica napredovale bolezni .
DEJAVNIKI TVEGANJA
• KAJENJE
– Kajenje ni le razvada, pač pa oblika odvisnosti.
– Kadilci desetkrat pogosteje zbolijo kot nekadilci. Več kot 90% moških in 70% žensk s pljučnim rakom kadi. Hudi kadilci, ki so pričeli kaditi v zgodnji mladosti, pokadijo veliko cigaret dnevno in pri tem globoko vdihujejo cigaretni dim, umirajo za pljučnim rakom do dvajset krat pogosteje kot nekadilci.
– Pri ljudeh z dolgotrajno izpostavljenostjo kajenju – tveganje za razvoj pljučnega raka povečano za 20-30 odstotkov. Zaradi pasivnega kajenja zboli veliko število ljudi, predvsem žensk. Nekadilke imajo 24% večje tveganje, da bodo zbolele za pljučnim rakom, če živijo s kadilcem.
• OSTALI DEJAVNIKI TVEGANJA
– družinsko obremenjenost z 2 do 5 krat večjo pogostostjo
– obstruktivno bolezen bronhijev s 4 krat večjo pogostostjo
– izpostavljenost azbestu s 5 krat večjo pogostostjo
– sevanje radona s 3 krat večjo pogostostjo
– že preboleli rak dihal I ( pojav novega raka pljuč pri 1-3% pacientov letno)
– radioaktivno sevanje iz kakršnega koli vira
– nekoliko višje tveganje predstavlja tudi onesnažen zrak v mestih
SIMPTOMI, ZNAKI
• kašelj
• hujšanje
• dispneja
• bolečina v prsnem košu
• hemoptize (krvav izpljunek)
• bolečine v kosteh
• betičasti prsti
• vročina
• oslabelost
• sindrom zg. votle vene
• motnje požiranja
• stridor
VRSTE
• Ploščatocelični (epidermoidni) karcinom
• Drobnocelični (mikrocelularni) karcinom
• Žlezni rak (adenokarcinom )
• Velikocelični (makrocelularni) karcinom
• Adenoskvamozni karcinom
Najpogostejši raki pri moškem
Moški: pljučni, prostata, koža, široko črevo in danka
ZN pacienta z obsevanjem prsnega koša?
V prsnem košu obsevamo pljuča, požiralnik, sapnik in bezgavke, ki ležijo med obema pljučnima kriloma. To obsevanje bolniki običajno dobro prenašajo. Upoštevati morajo splošna navodila glede nege kože, glede prehrane
(ne smejo uživati vroče in začinjene hrane, piti morajo čim več bogato kaloričnih tekočin) in glede kajenja (odsvetujemo kajenje, ker draži sapnik oziroma pljuča). Kako izrazite so reakcije organizma na obsevanje, je
odvisno od razširjenosti bolezni, psihofizične kondicije bolnika in od radikalnosti obsevanja. Pomen obsevanja raka pljuč je predvsem v olajšanju bolnikovih težav.
Težave, ki lahko nastopijo so splošne:
• slabo počutje, utrujenost, navsea, izguba apetita, nerazpoloženje, nespečnost (obsevalni maček)
• padec odpornosti zaradi supresije kostnega mozga (padec levkocitov, trombocitov, anemije)
• lokalne:
• radioezofagitis (bolečina med požiranjem, pekoča bolečina za prsnico in v žrelu)
• iradiacijski pnevmonitis (težko dihanje, dražeč kašelj, zvišana temperatura, tiščanje za prsnico)
Negovalne diagnoze pri obsevanju prsnega koša
• poškodba sluznice požiralnika zaradi obsevanja
• zvišana možnost infekcije zaradi supresije kostnega mozga in slabše prehranjenosti organizma
• neučinkovito dihanje zaradi radio-pnevmonitisa in/ali fibroze pljuč
• prestrašenost in tesnoba zardi občutka pomanjkanja zraka
• moteno spanje in počitek zaradi dražečega kašlja in bolečine v prsih
• zaskrbljenost v zvezi z boleznijo
• utrujenost zaradi neučinkovitega dihanja ob fizični aktivnosti
• motnje počitka in spanja zaradi bolečine in kašlja
• zmanjšana sposobnost gibanja in samooskrbe zaradi splošne prizadetosti
Naštej oblike sistemskega zdravljenja raka + lokalno zdravljenje?
Sistemsko zdravljenje je usmerjeno predvsem v preprečevanje delitve rakastih celic, preprečevanje njihovega prodiranje v druga tkiva in metastaziranje.
Primerno zdravilo za sistemsko zdravljenje = učinkovina, ki kar najbolj zavira delitev rakastih celic, a le minimalno vpliva na zdrave celice.
Preoperativno (neoadjuvantno) sistemsko zdravljenje
Namen je zmanjšati tumor in omogočiti čim manjši kirurški poseg in boljšo kvaliteto življenja, ob enakih možnostih ozdravitve.
Pri preoperativni ST moramo biti pozorni, če se tumor ob th. ne manjša ali celo raste, v tem primeru moramo takoj uporabiti radikalno kirurško zdravljenje.
Dopolnilno (adjuvantno) sistemsko zdravljenje
Po radikalni kirurški odstranitvi prvotnega tumorja. Namen je delovati na nevidne mikrozasevke in tako povečati možnosti ozdravitve.
Zdravljenje napredujoče bolezni
Pogosto kombinirano z obsevanjem, včasih tudi kirurško odstranitvijo posameznih tumorskih mas, ki bolniku povzročajo hujše težave.
Velikokrat edini način zdravljenja napredovale bolezni (levkemije, visoko maligni limfomi, Hodkinova bolezen, germinalni tumorji…), lahko ozdravi več kot 2/3 teh bolnikov.
ZDRAVLJENJE RAKA Z RADIOTERAPIJO
Radioterapija opredeljuje različne načine zdravljenja, pri katerih uporabljamo ionizirajoče sevanje.
Osnovni odkritji, ki sta omogočili uporabo ionizirajočega sevanja v medicini sta odkritji: rentgenskih žarkov (X žarki) leta 1896 in odkritje naravnega sevanja (žarki alfa, beta in gama) leta 1897 → velik napredek v diagnostiki in zdravljenju uporablja za lokalno zdravljenje.
Stopnje stomatitisa in rizični dejavniki?
Stopnja 1 – rahla rdečina in oteklina ustne sluznice, bolnik čuti rahlo pekočo bolečino, ima občutek nelagodja
Stopnja 2 – rdečina in oteklina s posameznimi razjedami sluznice, bolnik čuti pekočo bolečino, ima težave pri žvečenju in požiranju hrane, rizični dejavniki, ki lahko vplivajo na intenzivnost pojava stomatitisa
Stopnja 3 – huda rdečina z oteklino, z obsežnimi razjedami, ki zajemajo do 50% ustne sluznice, bolnik ima hude bolečine, ne more žvečiti, požiranje je močno otežkočeno, s težavo govori
Stopnja 4 – huda rdečina z oteklino, z obsežnimi globokimi, krvavečimi razjedami, ki zajemajo več kot 50% ustne sluznice, bolnik ima zelo hude bolečine, ne more se hraniti, ne more govoriti
Dejavniki vezani na način zdravljenja in lokalizacije bolezni (vrsta in odmerek citostatika, nevtropenija, prisotnost rakave bolezni v sami sluznici, lokalno radioterapevtsko zdravljenje – sluznica v obsevalnem polju, drugo sistemsko zdravljenje – steroidi.
Dejavniki vezani na življenjski stil (neustrezna ustna higiena, nezadostno uživanje tekočin, neurejeno zobovje, uporaba kemičnih iritantov – alkohol, tobak, ustne vode, uporaba fizičnih iritantov – vroča, groba in močno začinjena hrana.