ZPIZ – Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije,
Kolodvorska 15, Ljubljana

http://www.zpiz.si

Pokojninsko in invalidsko zavarovanje ima na Slovenskem dolgo tradicijo, saj njegovi zametki segajo že v čas 19. stoletja. Ker je bilo naše ozemlje v preteklosti v sestavi drugih držav, na njem poprej nikoli ni bilo povsem avtonomne pravne ureditve tega področja, temveč so pri nas veljali in se uporabljali predpisi držav, v okviru katerih se je Slovenija nahajala.

Šele v marcu leta 1992 uveljavljen Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju predstavlja prvo samostojno pravno ureditev tega zavarovanja v Republiki Sloveniji. Ta zakon je bil pomembno spremenjen in dopolnjen v letu 1996 in 1998.

S 1. 1. 2000 je stopil v veljavo nov zakon, ki je korenito reformiral sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji in je bil do sedaj že nekajkrat dopolnjen in spremenjen.

Organiziranost Zavoda

Nosilec in izvajalec sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Ta je bil v tej obliki konstituiran 20. oktobra 1992, in je univerzalni pravni naslednik prejšnje Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji. Zavod izvaja enotno obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za celotno območje Republike Slovenije na Centrali v Ljubljani, devetih območnih enotah in štirih izpostavah.

Zavarovanci pokojninskega in invalidskega zavarovanja

Pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Republiki Sloveniji je obvezno in enotno za vse zavarovance. V obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju so tako zavarovani delavci v delovnem razmerju pri organizacijah in drugih delodajalcih, zasebniki, ki opravljajo samostojno gospodarsko ali poklicno dejavnost, kmetje in člani njihovih gospodarstev in še nekatere druge osebe, ki opravljajo določene dejavnosti, ki so podlaga za obvezno zavarovanje.

V okviru obveznega zavarovanja določa zakon, glede na obseg zavarovanja, tri glavne vrste zavarovancev in sicer:

• zavarovance za vse primere zavarovanja,
• zavarovance za ožji obseg pravic,
• zavarovance za posebne primere zavarovanja.

V letu 2008 je bilo v Sloveniji v povprečju 907.284, konec decembra 2008 pa 904.084 zavarovancev.

Razmerje med plačami in pokojninami

V letu 2008 je znašala povprečna mesečna neto plača 899,80 EUR (v decembru 2008 938,66 EUR), povprečna mesečna neto starostna pokojnina 603,72 EUR (v decembru 2008 602,90 EUR), povprečna mesečna neto invalidska pokojnina 483,65 EUR (v decembru 2008 483,07 EUR), povprečna mesečna neto družinska oz. vdovska pokojnina 416,36 EUR (v decembru 2008 416,75 EUR) ter povprečje vseh pokojnin 554,16 EUR (v decembru 2008 554,34 EUR). V teh podatkih niso zajeti prejemniki državnih pokojnin, vojaških pokojnin, akontacij pokojnin in kmečkih pokojnin po SZK.

Najnižja in najvišja pokojninska osnova

Od 1. januarja 2008 dalje je najnižja pokojninska osnova, ki se usklajuje na podlagi 150. a in b. člena ZPIZ-1 znašala 517,40 EUR. Najvišja pokojninska osnova pa 2.069,60 EUR.

Denarna nadomestila delovnim invalidom

Delovni invalidi s preostalo delovno zmožnostjo imajo pravico do dela z delovnim časom, ki ustreza njihovi preostali delovni zmožnosti, do poklicne rehabilitacije in do ustreznih denarnih nadomestil.

Z ZPIZ-1 je bilo na področju invalidskega zavarovanja sprejetih več novosti izmed katerih so se nekatere bistvene začele uveljavljati šele s 1.1. 2003. Najpomembnejši spremembi sta nova definicija invalidnosti in sprememba pri odmeri denarnih nadomestil delovnim invalidom.

Leta 2003 so se upravičencem pričela izplačevati štiri nove vrste nadomestil, in sicer: delna invalidska pokojnina, nadomestilo plače za čas poklicne rehabilitacije, začasno nadomestilo in nadomestilo za invalidnost.

V letu 2008 je mesečno prejemalo denarna nadomestila v povprečju 54.647 prejemnikov (v decembru 2008 55.105 prejemnikov), od tega nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu 10.338 prejemnikov (v decembru 2008 9.754 prejemnikov), nadomestilo zaradi dela s skrajšanim delovnim časom 10.452 prejemnikov (v decembru 2008 10.132 prejemnikov), nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev 15.923 prejemnikov (v decembru 2008 15.638 prejemnikov), nadomestilo za čas čakanja in čas prekvalifikacije 15 prejemnikov (v decembru 2008 18 prejemnikov) nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije 267 prejemnikov (v decembru 2008 267 prejemnikov), delno invalidsko pokojnino 7.720 prejemnikov ( v decembru 2008 8.466 prejemnikov), začasno nadomestilo 116 prejemnikov (v decembru 2008 158 prejemnikov) in nadomestilo za invalidnost 9.816 prejemnikov (v decembru 2008 10.679 prejemnikov).

Prejemniki drugih denarnih prejemkov

Drugi denarni prejemki, ki jih je izplačal Zavod v letu 2008 so:

• varstveni dodatek – 45.111 prejemnikov (v decembru 2008 46.612 prejemnikov),
• invalidnina za telesno okvaro – 55.914 prejemnikov (v decembru 2008 56.122 prejemnikov),
• dodatek za pomoč in postrežbo – 29.599 prejemnikov (v decembru 2008 29.948 prejemnikov).

Vojaške pokojnine, akontacije pokojnin in dodatki k pokojninam, uveljavljenih v drugih državah, nastalih na področju nekdanje SFRJ

Zavod je izplačal v mesecu decembru 2008:

• vojaške pokojnine 3.653 upravičencem,
• akontacije pokojnin, uveljavljene v drugih državah, nastalih na področju nekdanje SFRJ, 177 upravičencem,
• dodatek k pokojninam, uveljavljenih v drugih državah, nastalih na področju nekdanje SFRJ, 1.430 upravičencem.

Finančno poslovanje v letu 2008

V Sloveniji je bilo pokojninsko in invalidsko zavarovanje v letu 2008 financirano 72,6% s prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje aktivnih zavarovancev in delodajalcev, 24,8% s sredstvi iz državnega proračuna ter 2,6% iz drugih virov.

Stopnje oziroma višino prispevkov določa Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenije. Osnova za obračunavanje prispevkov je bruto plača oziroma bruto zavarovalna osnova.

Plačevanje prispevkov urejata Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in Zakon o prispevkih za socialno varnost. Za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se plačujejo naslednje vrste prispevkov:

• prispevek zavarovancev, ki znaša 15,50%,
• prispevek delodajalcev, ki znaša 8,85%,
• prispevek delodajalcev za zavarovalno dobo s povečanjem, od 4,20% do 12,60%,
• prispevki za posebne primere zavarovanja.

Zbirna prispevna stopnja zavarovancev in delodajalcev je v letu 2008 znašala 24,35% in je določena v tej višini že od leta 1996, ko je bila s spremembo Zakona o prispevkih za socialno varnost znižana iz 31,00%. To je eden od razlogov, da je Državni proračun v zadnjih letih postal pomemben dodatni vir zagotavljanja prihodkov Zavoda.

Za kritje razlike med zakonskimi obveznostmi za izplačila pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter izvirnimi prihodki Zavoda, to je od prispevkov, je država, v okviru vseh prihodkov Zavoda, v letu 2008 zagotovila 14,9% t. im. sredstev iz Državnega proračuna v obliki dodatne obveznosti države. V strukturi vseh prihodkov Zavoda pa je država zagotovila iz Državnega proračuna tudi sredstva za pokrivanje obveznosti, ki nastanejo zaradi priznavanja ali odmere pravic pod posebnimi pogoji oziroma po posebnih predpisih, v višini 9,9% prilivov sredstev.

Zavod je v letu 2008 izkazal 4.479.719.889 EUR skupnih prihodkov ter 4.479.719.889 EUR skupnih odhodkov ter s tem poslovno leto zaključil z izravnanim finančnim rezultatom poslovanja. Zavod je v letu 2008, ob sodelovanju Državnega proračuna, redno mesečno zagotavljal popolno likvidnost in izpolnjeval vse z zakonom predpisane obveznosti do upokojencev in upravičencev do drugih denarnih prejemkov.

Med odhodki Zavoda so največ, oziroma kar 98,9% odhodkov, predstavljali odhodki za izplačevanje z zakoni določenih pravic in obveznosti iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V strukturi odhodkov so bila največja sredstva za pokojnine, sledijo odhodki za prispevke za zdravstveno zavarovanje upokojencev, sredstva za zagotavljanje socialne varnosti (varstveni dodatki, dodatki za pomoč in postrežbo, nadomestila za telesno okvaro, državne pokojnine, enkratni pokojninski dodatek itd.), za nadomestila plač (zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, zaradi manjše plače na drugem delovnem mestu, za čas čakanja na razporeditev na drugo delovno mesto itd.), za delo službe Zavoda ter nekateri drugi odhodki.

Služba Zavoda

Delavci, ki opravljajo v Zavodu strokovna, finančna, administrativno-tehnična in druga dela, tvorijo službo Zavoda, ki je njegov notranji organizacijski del. Služba Zavoda posluje v Centrali na sedežu v Ljubljani in po posameznih območnih enotah, izpostavah in pisarnah. Konec leta 2007 je bilo v službi Zavoda zaposlenih 879 delavcev.

Služba zavoda je organizacijsko podrejena neposredno generalnemu direktorju Zavoda, deli pa se v naslednji glavni veji:

Nadzor nad zakonitostjo poslovanja Zavoda

Neposredna vsakoletna obvezna kontrola nad poslovanjem Zavoda je določena z Zakonom o računskem sodišču. Računsko sodišče tudi dejansko vsako leto pregleduje finančno in drugo poslovanje Zavoda.

Po zakonu izvaja nadzor nad zakonitostjo delovanja Zavoda ter namembnostjo rabe sredstev minister, pristojen za delo. Če se pri nadzoru ugotovijo nepravilnosti, izda minister, pristojen za delo, odločbo, s katero določi ukrepe in roke za odpravo nepravilnosti.

Minister, pristojen za delo, zadrži izvršitev odločitve, ki jo sprejme skupščina ali upravni odbor Zavoda, če oceni, da ni zakonita oziroma ni skladna s finančnim načrtom Zavoda, državnim proračunom in o tem obvesti Vlado Republike Slovenije.

Posreden nadzor Državnega zbora in Vlade Republike Slovenije nad planiranjem in porabo sredstev, je zagotovljen preko instituta soglasja Vlade k vsakoletnim finančnim načrtom Zavoda.

Matična evidenca

Matična evidenca je dejavnost in organizacijska enota Zavoda, ki na podlagi veljavnih predpisov evidentira, zbira ter preverja pravilnost podatkov o zavarovancih, potrebnih za izvajanje zavarovanja, uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter za statistične prikaze in analize.

Za vse zavarovance se od njihovega vstopa v zavarovanje dalje obvezno zbirajo podatki  o pokojninski dobi,  plačah oziroma zavarovalnih osnovah. Z revizijo in kontrolo podatkov matična evidenca skrbi, da so podatki evidentirani v skladu z veljavnimi predpisi.

Dajalci podatkov za zavarovance so opredeljeni v zakonu. To so vsi delodajalci (pravne in fizične osebe), sami zavarovanci, ustanove, ki priznavajo pravice, na podlagi katerih je pokojninsko in invalidsko zavarovanje obvezno in davčni organ.

Matična evidenca omogoča zavarovancu, uživalcu pravic, organizacijam in Zavodu takojšen vpogled v vse pomembne podatke, vezane na uveljavljanje in uživanje pravic.

Zavod je tudi izvajalec postopkov za uveljavljanje pravic na podlagi mednarodnega zavarovanja in je pristojni organ za zvezo z nosilci istovrstnih zavarovanj v drugih državah.

Republika Slovenija je do sedaj sklenila nove sporazume o socialnem zavarovanju z naslednjimi državami:

• Avstrija,
• Švica,
• Hrvaška,
• Nemčija,
• Kanada,
• Makedonija,
• Quebec,
• Italija,
• Luksemburg,
• Nizozemska,
• Avstralija,
• Bosna in Hercegovina.

Od 1. maja 2004 dalje, ko je Republika Slovenija postala članica Evropske Unije, je določbe dvostranskih sporazumov o socialnem zavarovanju, sklenjenih z državami članicami Evropske Unije, zamenjala Uredba 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in člane njihovih družin, ki se gibljejo v okviru Unije ter Uredba 574/72, ki določa pravila za izvajanje Uredbe 1408/71.

Uredba torej velja na teritoriju držav članic Evropske Unije ter Evropskega gospodarskega prostora in sicer v Sloveniji, Avstriji, Belgiji, na Danskem, Finskem (vključno z Alandskimi otoki), v Franciji (vključno z prekomorskimi departmaji Guadelloupe, Francoski Guayani, Martiniqui, Reunioni, St.Pierre et Miqueloni), Grčiji, na Irskem, Italiji, Luksemburgu, Nemčiji, na Nizozemskem, Portugalskem (vključno z avtonomnima regijama Azori in Madeira), Španiji (vključno s Kanarskimi otoki Ceuta in Melilla), na Švedskem, Združenem kraljestvu, na Cipru, Češkem, Estoniji, Latviji, Litvi, Malti, na Madžarskem, Poljskem, Slovaškem, Liechtensteinu, Islandiji, Norveškem, od 1.4.2006 dalje v Švici in od 1.1.2007 dalje v Bolgariji in Romuniji.

Dvostranski sporazumi o socialnem zavarovanju, sklenjeni z državami, ki niso članice Evropske Unije, pa se uporabljajo še naprej in sicer s:

• Hrvaško,
• Makedonijo,
• Kanado,
• Quebecom,
• Avstralijo.

V postopku sprejema je sporazum o socialnem zavarovanju z Argentino.

Zavod je od leta 1995 tudi polnopravni član Mednarodnega združenja za socialno varnost – ISSA.