Anatomija teorija in gradivo – Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege

SPLOŠNA ANATOMIJA

Anatomski položaj je položaj, v katerem telo: stojí, ima obraz v dlani obrnjeni navzpred.

Glede na anatomski položaj uporabljamo pri opisovanju: tri osnovne orientacijske ravnine, sta dve v vzdolžni ena prečna.
Glede na anatomski položaj uporabljamo tri osnovne orientacijske ravnine: PREČNA JE ENA NA DVE STA VZDOLŽNI, ENA JE FRONTALNA, DRUGA SAGITALNA, tretja PA JE PREČNA.
Mediana ravnina poteka: navpično po sredini, RAZDELI TELO V levo desno NA POLOVICO.
Glede na mediano ravnino uporabljamo pri opisovanju lege ORGANOV naslednje izraze: medialis, lateralis, DEX IN SIN
Glede na frontalno ravnino uporabljamo pri opisovanju lege ORGANOV naslednje izraze: VENTRALIS V dorsalis, sprednji IN zadnji
Glede na transverzalno ravnino uporabljamo pri opisovanju lege ORGANOV naslednje izraze: SUPERIOR slabše, CRANIALIS IN caudalis
Pri zgornjih v spodnjih udih uporabljamo Posebne izraze: DISTALNO V PROKSIMALNO
Pri zgornJih udih uporabljamo: RADIALNO V ULNARNO LEGO

10. Pri spodnjih udih uporabljamo: TIBIALNO V FIBULARNO LEGO

11. Fleksija je: UPOGIBANJE, ZMANJŠUJE

12. Abdukcija: ODMIKANJE OD MEDIANE ravnine V LATERALNO smer, POVEČUJE

13. Ekstenzija je: IZTEZANJE, POVEČUJE

14. Addukcija je: PRIMIKANJE K MEDIANI ravnini, ZMANJŠUJE

15. Rotacija je: Vrtenje okoli VZDOLŽNE OSI

16. Cirkumdukcija je: KROŽENJE, UD opisuje S SVOJIMI gibanjem STOŽEC, FLEKSIJA, EKSTENZIJA, ABDUKCIJA IN ADDUKCIJA

17. Pri pronaciji sta kosti v podlaktu: PREKRIŽANI, NAVZAD

18. Pri supinaciji sta kosti v podlaktu: VZPOREDNI, NAVZPRED

19. Opozicija je: POSTAVLJANJE PALCA PROTI drugim PRSTOM

20. Repozicija je: ODMIKANJE PALCA OD DRUGIH prstov

21. Sistemsko anatomijo delimo: PO SISTEMIH, PO SKUPINAH ORGANOV, KI IMAJO isto FUNKCIJO

22. Topografska Anatomija deli Telo: na glavo, vrat, trup v zgornje ter spodnje ude, na regije

23. Trup-truncus delimo na: PRSNEGA, trebuh, medenico, DORSUM

24. Trebušno steno delimo v regije z: dvema VODORAVNIMA IN dvema NAVPIČNIMA ČRTAMA

25. Trebušno steno delimo na: devet regij

26. Trebušno steno delimo na: TRI ZGORNJE, SREDNJE IN TRI TRI SPODNJE regije

27. Medioklavikularna linija: JE SAGITALNA Ravnina, poteka skozi SREDINO KLJUČNICE

28. Subkostalna ravnina: S TRANSTUBEKULARNO RAVNINO trebuh DELI NA TRI Polja, LEŽI V VIŠINI SPODNJIH TOČK OBEH REBRNIH LOKOV

29. Transtuberkularna ravnina: JE SPODNJA VODORAVNA Orts, KI DELI TREBUŠNO Steno NA regije, S SUBKOSTALNO RAVNINO RAZDELI trebuh NA TRI Polja, LEŽI V VIŠINI NA OBEH Grčić GREBENIH ČREVNIC

30. Subkostalna v transtuberkularna ravnina razdelita trebuh na: EPIGASTRIJ, MEZOGASTRIJ IN HIPOGASTRIJ

31. Zgornje Srednje polje trebušne stene je: EPIGASTRIJ

32. Zgornje levo polje trebušne stene je: LEVI HIPOHONDRIJ

33. Zgornje desno polje trebušne stene je: Desni HIPOHONDRIJ

34. Spodnje Srednje polje trebušne stene je: PUBIČNA REGIJA

35. Levo Srednje polje trebušne stene je: leva LATERALNA REGIJA

36. Desno spodnje polje trebušne stene je: Desna INGVINALNA REGIJA

37. Zgornji ud – pesrum superius delimo na: BRACHIUM, ANTEBRACHIUM IN trak

38. Spodnji ud – membrum inferius delimo v: STEGNENICE, GENUM, crus IN PES

CELICA

Debelina citoplazmatske membrane je približno: 40 – 50, FOSFOLIPIDOV IN beljakovin
Pri modelu tekočega mozaika so: BELJAKOVINSKE molekule RAZPOREJENE ASIMETRIČNO, MAŠČOBNE molekule RAZPOREJENE KOT DVOJNA PLAST
Vse celice so zgrajene iz: CITOPLAZMETSKE membrano, CITOPLAZME Z ORGANELI
Citoplazma vsebuje: 70 – 90% VODE, SO SAMO Nekateri OBDANI Z MEMBRANO
Med organele, ki Niso obdani z membrano, uvrščamo: ribosomov, CILIJE
Organeli, ki so obdani z membrano, so: GOLGIJEV Aparat, LIZOSOMI
Za granularni endoplazmatski retikulum velja: JE ORGANEL Z MEMBRANO, Rabi ZA SINTEZO beljakovin, IMA ribosomov
Za agranularni endoplatmatski retikulum protielja: DRUGO IME zanje GLEDKI ER., JE ORGANEL Z MEMBRANO, NIMA RIBOSOMOV
Ribosomi so strukture, ki merijo: približno 15 NM, IZ RNK IN beljakovin

10. Za ribosome velja: SO VEZANI NA GRANULARNI ER. ALI V prosto CITOPLAZMI, SODELUJEJO PRI SINTEZI beljakovin IZ AminOKISLIN

11. Golgijev aparat je: 4-8 sistem kanalov, ki so vezani na granularni er., sodeluje pri vezavi ogljikovih hidratov na beljakovine

12. Za mitohondrije velja: SO ORGANELI Z MEMBRANO, IMAJO GLADKO ZUNANJO MEMBRANO V NAGUBANO NOTRANJO MEMBRANO

13. Lizosomi so: ORGANELI, ki vsebujejo PREBAVNE ENCIME, ŠTEVILNI V CELICAH S HITRO PRESNOVO IN V CELICAH

14. Med citoskelet uvrščamo: INTERMEDIARNE FILAMENTE, MIKROFILAMENTE, MIKROTUBULE

15. Za celično jedro velja: PRAVILOMA ALI JE Okroglo ELIPSOIDNO, MERI V PREMRU OD 10-40

16. Za celično jedro velja: vsebuje RNK, DNK IN NUKLEOLE, SAMO DNK SE NAHAJA V OBLIKI KROMATINA

TKIVA

Tkiva sestavljajo: SKUPINA ENAKIH Ćelić Z Različno FUNKCIJO TER MEDCELIČNINA
Razlikujemo več vrst tkiv: OPORNO, KOSTNO, ŽIVČNO, MIŠIČNO IN CEMENT
Za epitelj je značilno, da: sestavlja ŽLEZNI PARENHIM, nastane LAHKO IZ SREDNJEGA KLIČNEGA LISTA
Za epitelj je značilno, da: JE IZ ZGRAJEN Ćelić V MEDCELIČNINE, zajema Zunanje V Notranje Površine telesa, nastane LAHKO IZ EKTODERMA
Prehodni epitelj: JE VEČVRSTNI PRIZMATSKI EPITELJ, SE LAHKO PRILAGODI PROSTORNINI ORGANA
Epitelj, ki ima izrazito zaščitno funkcijo: JE VEČSKLADNI, SE HITRO OBNAVLJA, ZNAČILEN JE ZA KOŽO
Enoskladni ploščati epitelj je značilen za: PLEVRO, PERITONEJ, PERIKARDIJ
Eksokrine žleze: IZLOČAJO svoje PRODUKTE NA prosto, IMAJO IZVODILA
Mezotelij: LAHKO IZ MEZODERMA nastane, JE ENOSKLADNI ploščati EPITELJ, OBDAJA SEROZNE VOTLINE, PREPUSTEN JE V OBEH smeri

10. Serozna tekočina: NIMA Ćelić, SE NAHAJA V SEROZNIH VOTLINAH V manjši KOLIČINI

11. Fibroblasti: SO GLAVNE celice V VEZIVNEM TKIVU, SINTETIZIRAJO KOLAGEN, SINTETIZIRAJO KISLE MUKOPOLISAHARIDE

12. Fibroblasti sintetizirajo: HIALURONSKO kislino, elastična vlakna, vlakna RETIKULINSKA

13. Fibroblasti sintetizirajo: NEOBLIKOVANO MEDCELIČNINO

14. Mezanhim: nastane tudi IZ EKTODERMA, GA NAJDEMO SAMO PRI PLODU, JE MREŽJE ZVEZDASTIH Ćelić, JE MATIČNO tkivo ZA VSE VRSTE VEZIVA

15. Zdrizovina: JE PODOBNA MEZANHIMU, POPKOVNICI

16. Retikularno vezivo: TVORI Ogrodje KRVOTVORNIH ORGANOV, SESTOJI IZ RETIKULINSKIH Ćelić RETIKULINSKIH IZ VLAKEN

17. Maščobno tkivo: JE VRSTA VEZIVNEGA tkiva, predstavlja DO 20% ALI VEČ TELESNE TEŽE O.ČLOVEKA, JE TERMIČNI IZOLATOR, JE POMEMBEN rezervoar ZA ENERGIJO, NADOMEŠČA INVOLBIRANO tkivo

18. Maščobne celice so številne v: HIPODERMISU, PERATIROIDNIH ŽLEZAH, V rumenem KOSTNEM MOZGU

19. Celice rumenega maščobnega veziva odraslega č.: Obilo vsebujejo maščobe V oblikI ENE VELIKE KAPLJE, IMAJO OB jedro CITOPLAZEMSKI MEMBRANI

20. Celice rjavega maščobnega tkiva: Obilo vsebujejo maščobe V OBLIKI ŠTEVILNIH KAPLJIC, SO PRI FETUSU, SO PRI NOVOROJENČKU, vsebujejo VEČ MITOHONDRIJEV

21. Kolagenska vlakna so v: MEDCELIČNINI VEZIVNEGA tkiva, KOSTNEM MOZGU, ZOBOVINI, HRUSTANČEVINI

22. Kolagen je v: KITAH, VEZEH, POKOSTNICI, APONEVROZAH

23. Elastin Pomembna je struktura v: Kozí, ŽILAH, VEZIVNEM TKIVU

24. Retikulinska vlakna so številna v: VRANICI, BEZGAVKAH, RDEČEM KOSTNEM MOZKU, JETRIH, LEDVICAH

25. Rahlo vezivo vsebuje: VELIKO Ćelić, FIKSNE IN mobilne celice

26. Fiksne celice v vezivnem tkivu so: FIBROBLASTI, FIBROCITI, MAŠČOBNE celice

27. Mobilne celice v vezivnem tkivu so: MONOCITI, LIMFOCITI, PLAZMATKE

28. Čvrsto vezivo najdemo v: vezeh, dermisu, beločnici, duri mater, tuniki albuginei – moda

29. Aponevroze so: KITE PLOŠČATIH mišica, zgrajene IZ ČVRSTEGA VEZIVA

30. Ligamenti (vezi): vežėjo kost S KOSTJO, Lahko vsebujejo mnogo elastina, tako da iz čvstega veziva

31. Oporna tkiva nastanejo iz: MEZENHIMA

32. Oporna tkiva so: HRUSTANČEVINA, Cementa, KOSTNINA

33. Medceličnina hialinega hrustanca vsebuje: KOLAGENSKA vlakna, KERATANSULFAT, HONDROITINSULFAT

34. Vloga hialinega hrustanca: PRI EMBRIJU osnova JE ZA NASTANEK dolge kosti, omogoča rast dolge kosti V DOLŽINO, gradi SKLEPNI HRUSTANEC

35. Sklepni hrustanec: hrani SE Z DIFUZIJO krvnih ZIL, hrani SE IZ SINOVIJE

36. Elastični hrustanec: JE MAKROSKOPSKO RUMENE BARVE, NAJDEMO GA V UHLJU, NAJDEMO GA V malih HRUSTANCIH GRLA

37. Medceličnina elastičnega hrustanca vsebuje: elastična vlakna, KOLAGENSKA vlakna, HODROITINSULFAT

38. Vezivni hrustanec najdemo v: SIMFIZI, MEDVRETENČNI PLOŠČICI, MINISKUSU

39. V medceličnini vezivnega hrustanca najdemo: ČVRSTO VETIVO V KOLAGENSKA vlakna

40. Medvretenčna ploščica vsebuje: ANULAS PULUSUS, NUELEUS FIBROSUS, VEZIVNI HRUSTANEC

41. Simfiza vsebuje: VEZIVNI HRUSTANEC

42. Osnovna enota urejene kostnine je: OSTEON

43. Dolge kosti: nastanejo Z ENHONDRALNO OSIFIKACIJO, začnejo NASTAJATI V 7 PRENATALNEM tednu, vsebujejo MOZGOVNO VOLTLINO

44. Ploščate kosti: nastanejo Z VEZIVNO OSIFIKACIJO, začnejo NASTAJEATI V 6 PRENATALNEM tednu, vsebujejo DIPLOO

45. Diploo najdemo v: PLOŠČATIH LOBANJSKIH KOSTEH

46. Dipoa je. SPONGIOZA

47. Osteon: NAJDEMO V UREJENI KOSTNINI, IMA CENTRALNO HAVERSOV KANAL, IMA KONCENTRIČNE LAMELE

48. Koncentrične lamele najdemo v: UREJENI KOSTNINI

49. Osifikacija pri embiju poteka v: HIALINI HRUSTANČEVINI, VEZIVNEM TKIVU

50. Volkmannovi kanali: POVEZUJEJO HAVERSOVE kanale, vsebujejo Zīle SO V UREJENI KOSTNINI

51. Haversovi kanali: LEŽIJO CENTRALNO V OSTEONU, okoli njih SO KONCENTRIČNE LAMELE, vsebujejo ZILE NA ŽIVCE

52. Enhondralna osifikacija: ZNAČILNA JE ZA RAST dolge kosti, poteka V RASTNEM HRUSTANCU

53. Dolga kost raste v dolžino zaradi: RAZMNOŽEVANJA Ćelić V RASTNEM HRUSTANCU

54. Kost raste v dolžino zaradi: AKTIVNOSTI POD POKOSTNICA

55. Dolga kost raste v širino zaradi: AKTIVNOSTI POKOSTNICE, RAZGRADNJE KOSTNINE

56. V dolgi kosti se primarno jedro osifikacije razvije v: DIAFIZI

57. V dolgi kosti se sekundarno jedro osifikacije razvije v: EPIFIZI

58. Pri razgradni kostnine sodelujejo: SAMO OSTEOKLASTI

59. Pokostnica: odeva zunanjo površino kosti v mozgovno votlino, se nadaljuje kot seznam fibrozni SKLEPNE ovojnice, ne vsebuje živčnih končičev

60. Rdeči kostni mozek: JE KRVOTVORNI KANAL, JE PRI ODRASLEM SAMO V PLOŠČATIH KOSTEH, JE RETIKULARNO VEZIVO, PRI DOLGIH KOSTEH ODRASLEGA GA NADOMEŠČA MAŠČOBNO VEZIVO

61. Rastni hrustanec zakosteni: PO PUBERTETI, kost ne narašča VEČ V DOLŽINO

62. V širino Dolga kost raste: Z ENHONDRALNO OSIFIKACIJO, S PERIHONDRALNO OSIFIKACIJO, Z REZORPCIJO KOSTNINE, S POMOČJO POKOSTNICE

63. Gladko mišičje leži: V Steni ZIL, ŽELODCA, VEGETATIVNEGA ŽIVČEVJA

64. Gladko mišičje najdemo: V Steni SEČNEGA MEHURJA, V Steni ZIL, V ŠARENICI, V Steni DIHAL

65. Celica gladkega mišičja ima: SAMO ENO jedro, KI JE CENTRALNO Ležeče

66. Celica gladkega mišičja: vsebuje AKTIN, MIOZIN, TROPOMIOZIN, JE VRETENASTA

67. Katere celice so večjedrne: OSTEOKLASTI, SKELETNEGA MIŠIČJA celice, celice velikanke

68. Skeletno mišičje leži v: ZUNANJIH OČESNIH MIŠICAH, MIMIČNIH MIŠICAH, ZUNANJEM SFINTRU ANUSA

69. Za skeletno mišično celico velja: IMENUJEMO JO MIŠIČNO Vlakno, IMA SARKOPLAZMO, 30 cm

70. V sarkoplazmi skeletne mišične celice najdemo: SARKOSOME, MIOFIBRILE, BOGATO RAZVITI SARKOPLAZEMSKI RETIKULUM

71. Rdeča skeletna vlakna imajo Glede na bela skeletna vlakna več: MIOGLOBINA, SARKOSOMOV, krvnih ZIL, POČASNEJE Vendar VSTRAJNO

72. V sarkoplazmi skeletne mišične celice najdemo: MIOGLOBIN, GLIKOGEN, SARKOPLAZEMSKI RETIKULUM, AKTIN, ŠTEVILNA Jedra

73. Miozin je: DEBELI MIOFILAMENT, V ANIZOTROPNEM pasu

74. Aktin je: Tanki MIOFILAMENT, V ANIZOTROPNEM V pasu IZOTROPNEM

75. Srčna mišična celica: Avtonomna JE, JE PREČNO PROGASTA, IMA CENTRALNO Ležeče jedro, IMA STOPNIČASTO oblikovane STIČNICE

76. Prevodno srčno mišičje se od delovnega razlikuje po tem, da vlakna: vsebujejo VEČ GLIKOGENA, vsebujejo manj MIOFIBRIL, OVIJA VEČ VEZIVA

77. Prevodno srčno mišičje sestavljajo: PURKYNEJEVA vlakna, ATRIOVENTRIKULARNI vozel, HISOV snop

78. Celice sinoatrijalnega vozla so: Posebne MIŠIČNE celice, SO NARAVNEGA SPODBUJEVALNIKA MESTO (PACE MAKER), OBDANE Z gosto MREŽO VEZIVA

79. Srčne zaklopke so zgrajene iz: ENDOKARDIJA

80. Sarkomera je osnovna gradbena enota med: Z dvema ČRTAMA

81. V pasu I sarkomere: SO SAMO Tanki MIOFILAMENTI, JE Z Orts

82. V pasu sarkomere: SO DEBELI IN Tanki MIOFILAMENTI

83. Za nevron je značilno: Sprejemanje DRAŽLJAJA, prevajanje DRAŽLJAJA, DA IMA PODALJŠKE

84. Za axone velja: SO ODRASTKI NEVRONA, PRAVILOMA DALJŠI KOT SO DENDRITI, STRAN OD PERIKARDIONA

85. Axoni prevajajo vzburjenje do: žlezne celice, mišične celice, živčne celice

86. Schwannove celice obdajajo: ŽIVČNE celice, MIELIN

87. Mielin je produkt: SCHWANNOVIH Ćelić

88. Mielin je: lipoproteinske

89. Mieliniziran nevrit je: BELO Vlakno, 120 m / s

90. Nemieliniziran nevrit je: sivo Vlakno, 0,5 m / s

91. Za celice nevroglije velja: SO OPORNO tkivo, SE LAHKO RAZMNOŽUJEJO PO ROJSTVU, HRANIJO V ŠČITIJO NEVRON, ŠTEVILNEJŠE SO OD NEVRONOV

92. Ranviejovi zažetki omogočajo: SALTATORNO širjenje VZBURJENJA, HITREJŠE širjenje VZBURJENJA, V CENTRALNEM IN PERIFERNEM ŽIVČEVJU

93. Pseudounipolarni nevron: IMA EN NEVRIT, KI SE HMALU RAZDELI NA DVA, NAJDEMO GA V SPINALNEM GANGLIJU

94. Multipolarni nevron: IMA VEČ DENDRITOV, JE NAJBOLJ navaden TIP NEVRONOV, V SPREDNJEM ROGU HRBTENJAČE

95. Bipolarni nevron je v: MREŽNICI, VOHALNEM EPITELJU

96. Dendriti so: ŠTEVILNEJŠI OD AXONOV, krajši OD AXONOV, PREVAJAJO VZBURJENJE PROTI PERIKARIONU

97. Axoni so: LAHKO MIELINIZIRANI, STRAN OD PERIKARIONA

OKOSTJE – OSTEOLOGIJA

Kostur odraslega človeka: IMA približno 208 kosti, Kostur ZGORNJEGA IN SPODNJEGA UDA
Pomembna je Kostnina ker: Vsebuje ZALOGE soli (v Kalcij Fosfor), IMA RDEČ KOSTNI MOZEK, KI JE KRVOTVORNI ORGAN, V RDEČEM KOSTNEM MOZGU NASTAJAJAO PO ROJSTVU ERITROCITI V ZNATEN DEL LEVKOCITOV
Za kostnino velja da je: ŽIVA snov, sestavljena iz Ćelić, MEDCELIČNINE V RAZMEROMA DOBRO PREKRVAVLJENA, Trdna IN PROŽNA
Za kosti velja: PO PRELOMU SE PRAVILOMA POPOLNO OBNOVIJO, vsebujejo mnogo vode, vendar manj kot DRUGA tkiva
Organske snovi ki kostnino tako sestavljajo: KOLAGENSKA vlakna, MUKOPOLISAHARIDI
Anorganske snovi, ki sestavljajo kostnino so: Kalcij, Fosfor, FLUOR
Med ploščate kosti prištevamo: ČREVNICO, PRSNICO
Med kratke kosti prištevamo: MARTNICE, ZAPESTNICE
Med dolge kosti prištevamo: NADLAHTNICO IN STEGNENICO

10. Med kosti nepravilnih oblik prištevamo: NEKATERE LOBANJSKE kosti, VRETENCA

11. Dolge kosti imajo: DIAFIZO ENO IN DVE EPIFIZI, RASTNI HRUSTANEC

12. Za kompaktno kost velja: DRUGO IME JE SUBSTANTIA COMPACTA, NAHAJA SE NA površini kosti IN V DIAFIZAH

13. Za Rahlo kost velja: DRUGO IME JE SUBSTANTIA spongioza, NAHAJA SE V EPIFIZAH DOLGIH kosti

14. Značilnosti periosta so: pokriva kost SAMO ODZUNAJ, NOTRANJA PLAST POKOSTNICE IMA PLAST ASTEOBLASTOV

15. Za možganski del skeleta glave je značilno: IMENUJE SE CRANIUM CEREBRALE, JE večji od OBRAZNEGA DELA SKELETA glave

16. Za obrazni del skeleta glave je značilno: OBKROŽA NOSNO IN USTNO VOTLINO, IMENUJE SE SPLANHNOKRANIJ, JE OD manjši MOŽGANSKEGA DELA SKELETA glave

17. Kosti možganskega dela lobanje so: ČELNICA, ZAGOZNICA, SENČNICA, ZATILNICA

18. Kosti obraznega dela lobanje so: OS ZYGOMATICUM, OS NASALE, OS PALATINUM

19. Latinciko ime za sitko je: OS ETHMOIDALE

20. Katera od Naslednjih kosti tvori okostje Cela: OS frontale

21. Lobansko dno razdelimo v: TRI KOTANJE

22. Streho zadajšnje lobanjske kotanje (Jame cranii paserior) tvori: TENTORIUM

23. V sprednji lobanjski kotanji ležijo: Celna REŽNJA velikih MOŽGANOV

24. V srednji lobanjski kotanji ležijo: Senčna REŽNJA velikih MOŽGANOV

25. V zadajšni lobanjski kotanji ležijo: MALI MOŽGANI IN MOŽGANSKO DEBLO

26. Katera struktura lokusov moške možgane od velikih: TENTORIUM

27. Katera od Naslednjih NI kost stopala: VSE SO Kosti stopala

28. Katera od Naslednjih struktur NI del senčnice: VSE STRUKTURE SO DEL SENČNICE

29. Sella turcica ima obliko: SEDLA

30. Medenica je latinsko ime za: MEDENICO

31. Patella je latinsko ime za: POGAČICO

32. Axis je latinsko ime za: OKRETAČ

33. Izberi pravilno trditev: REBRA SO NA PRSNICO Pripeta S HRUSTANCI, POKOSTNICA JE ZA Pomembna prehrano V MERVACIJO kosti

34. Celice, ki razgrajujejo kostnino so: OSTEOKLASTI

35. Najdaljši del golenice je: DIAFIZA

36. LAmina cribrosa je del: SITKE

37. Katero izboklino Lahko tipljemo pod koleni pri zdravem človeku: TUBEROSITAS TIBIAE

38. Sella turcica, kjer leži hipofiza, je del: SFENOIDALNE kosti

39. Sternum delimo na: MANUBRIUM, corpus V processus XIPHOIDEUS

40. Največja je kost v zapestju. OS CAPITALUM

41. S katerim delom humerusa artikulira proksimalni del radiZDA: CAPITULUM

42. Celice, ki deponirajo oz. tvorijo kostnino so: OSTEOBLASTI

43. Fissura orbitalis superior je del: ZAGOZDNICE

44. Katera struktura NI del intervertebralnega diskusa: SINOVIALNA tekočina, Bursa SYNOVIALIS

45. Olecranon se nahaja na proksimalni epifizi: ULNE

46. Processus coracoideus se nahaja na: LOPATICI

47. Zlom kosti etmoidalne Lahko okvari: Voh

48. Strukture čelnice so: Pars ORBITALIS

49. Strukture sitke so: LAMINA CRIBROSA, Concha NASALIS MEDIA

50. Strukture temenice so: GOMOLJNICE PARIETALE

51. Strukture zagozdnice so: DORSUM SELLAE, tok HYPOPHYSEALIS

52. Strukture čelnice so: SKUAMA frontalis, Pars ORBITALIS

53. Strukture sitke so: LAMINA ORBITALIS, CELLULAE

54. V kateri kosti se nahaja processus pterygoideus: SFENOIDALNI

55. Med slušne koščice uvrščamo: VSE zgoraj navedene

56. Tuberculum majus, Tuberculum minus v collum chirurgicum so celi: HUMERUSA

57. Kosti obraza ki vsebujejo zobe so: MANDIBULLA V maksile

58. Distalni oz. kavdalni del hrbtenice je: Trojk

59. Forame magnum je odprtina v: OKCIPITALNI kosti

60. Katera od Naslednjih NI kost noge: OS CAPITATUM

61. Čvrsto vezivno tkivo, ki je kost zajema: periosteuma

62. Katera struktura se nahaja med radiusu v ulno: snemati INTEROSSEA ANTBRACHII

63. Strukture senčnice so: MANDIBULARIS tok, processus MASTEIDEUS, processus ZYGOMATICUS

64. Pri sindromu karpalnega kanala je utesnjen: N. MEDIANUS

65. Strukture zgornje čeljustnice so: SINUS MAXILLARIS, processus alveoláris, processus ZYGOMITICUS

66. Distalni del terminalnih falang se imenuje: TUBEROSITAS

67. Strukture spodnje čeljustnice so: corpus MANDIPULAE, processus CONYLARIS

68. Strukture podjezične kosti so: Cornu Május

69. Pri ličnici opisujemo naslednje dele: processus MAXILLARIS

70. Parne kosti lobanje so: OS ZYGOMATICUM, CHONCHA NASALIS Nižja, OS PALATINUM

71. Neparne kosti lobanje so: VOMER, OS HYOIDEUM, mandibule

72. Parne kosti lobanje so: maksile, OS TEMPORALE, OS PARIETALE

73. Neparne kosti lobanje so: OS OCCIPITALE, OS frontale, OS SPHENOIDALE

74. Najpomembnejši sta mečavi: FONTICULUS anterior, posterior FONTICULUS

75. Hrbtenica je zgrajena iz: 5 KRIŽNIČNIH VRETENC, 4 -5 TRTIČNIH VRETENC, 12 PRSNIH VRETENC

76. Latinsko ime za vratna vretenca je: vretenc cervicales

77. Latinsko ime za prsna vretenca je: vretenc THORACICAE

78. Latinsko ime za ledvena vretenca je: vretenc lumbales

79. Latinsko ime za trtična vretenca je: vretenc COCCYGEAE

80. Latinsko ime za križnična vretenca je: vretenc SACRALES

81. Strukture Atlasa so: ANTICULARIS FOVEA SUPERIOR slabše, MASSA lateralis, ARCUS anterior

82. Strukture prsnih vretenc so : FOVEA COSTALIS SUPERIORV Nižja, FASETE

83. Strukture ledvenih vretenc so: processus COSTARIUS

84. Strukture križnice so: facies AURICULARIS, prekinitev SACRALIS, FORAMIA SACRALIA

85. Strukture rebra so: ANGULUS, SALCUS

86. Strukture prsnice so: MANUBRIUM

87. Strukture lopatice so: CAVITAS GLENOIDALIS, SPINA SCAPUALE

88. Strukture ključnice so: ARTICULARIS STERNALIS facies, facies ARTICULARIS ACROMIALIS

89. Za rebra velja naslednja trditev: JIH JE 12 parov, prvih 7 SO PRAVA REBRA, 9.REBRO JE NEPRAVO rebro

90. Križnica je zgrajena iz: 5 sakralnih VRETENC

91. Za ledvena vretenca velja: IMAJO dolge STRANSKE ODRASTKE, IMAJO VELIKA telesa

92. Za prsna vretenca velja: IMAJO FASATE, IMAJO SRČASTA telesa, IMAJO dolge TRNE

93. Vretenca proines je: 7. Vratno VRETENCE

94. Fissura orbitalis superior je del: SFENOIDALNE kosti

95. Lamina cribrosa je del: ETMOIDALNE kosti

96. Promontorium je kot med: 5. LEDVENIM VRETENCEM V BAZO KRIŽNICE

97. Processus pterygoideus je del: SFENOIDALNE kosti

98. Katera struktura NI del medvretenčne ploščice: SYNOVIA, SINOVIALNA ovojnica, ovojnica VEZIVNA

[wp_ad_camp_1]

99. Odprtina, ki jo omejujeta veji dimeljnice, je: foramen OBTURATORIUM

Proksimalno vrsto zapestnih kosti tvorijo: OS LUNATUM, OS TRIQUETRUM, OS NAVICULARE
V distalno vrsti zapestnih kosti se nahajajo: OS CAPITATUM, OS HAMATUM
Strukture podlahtnice so: OLECRAANON, Caput ULNAE, INCISURA RADIALIS
Strukture koželjnice so: INCISURA upogibalka zapestja polmer, processus STYLOIDEUS polmer
Strukture nadlahtnice so: TUBERCULUM Május, SALCUS N. upogibalka zapestja, Fosse OLECRANI
Struktura, ki jo oblikujejo zapestne kosti, se imenuje: SALCUS CARPI, EMINENTIA CARPI RADIALIS
Struktura, ki jo oblikujejo zapestne kosti, se imenuje: EMINENTIA CARPI upogibalka zapestja
Strukture nadlahtnice so: TUBERCULUM MAJOS V MINUS, Caput nadlahtnicami
Strukture nadlahtnice so: MEDIALNI V LATERALNI EPIKONDIL, Fosse OLECRANI
Proksimalno vrsto zapestnih kosti tvorijo: OS NAVICULARE, OS LUNATUM, OS TRIQETUM
V distalni vrsti zapestnih KOsti se nahajajo: OS HAMATUM, OS Trapeza, OS CAPITATUM
Za kolčnico velja naslednja trditev: IMA foramen OBLURATORIUM, JE kost NEPRAVILNE oblike, JE ZGRAJENA IZ TREH ZASNOV, VSI DELI ostanejo SAMOSTOJNI DO PUBERTETE.
Za črevnico velja naslednja trditev: SE zgoraj końca Z GREBENOM, notranji NA STRANI JE LINEA ARCUATA, NA ZGORNJEM GREBENU SE NARAŠČAJO TREBUŠNE MIŠICE
Strukture sednice so: GOMOLJASTA ISCHIADICUM, SPINA ISCHIADICA
Strukture dimeljnice so: facies SYMPHYSIALIS
Za medenico velja naslednja trditev: moška MEDNICA IMA OŽJI KOT izhod vhod, ŽENSKA Medenica IMA PREČNO OVALNI vhod, moška Medenica JE Višja
Latinsko ime za stegnenico je: STEGNENICE
Latinsko ime za kolčnico je : OS COXAE
strukture kolčnice so: Crista iliaca, os ilii
strukture kolčnice so: ACETABULUM, OS ischii
strukture kolčnice so: simfize PUBICA, LINEA ARCUALA, SPINA ILIACA sprednji SUPERIOR V SPINA ILIACA posterior SUPERIOR
strukture medenice so: LINEA TERMINALIS, Crista iliaca, os ilii
strukture medenice so: OS ischii, medenico manjse
strukture medenice so: Apertura medenico SUPERIOR slabše, simfize PUBICA, ACETABULUM, LABIUM INTERNUM IN EXTERNUM
strukture stegnenice so: caput femoris, trohantra MAJOR IN MINOR
strukture stegnenice so: FOVEA slušalka stegenska
strukture stegnenice so: EPICONDYLUS medialis V lateralis, LINEA INTERTROCHANTERICA
strukture golenice so: CANDYLUS medialis V lateralis
strukture golenice so: MALLEOLUS medialis, INCISURA FIBULARIS
strukture golenice so: facies ARTICULARIS FIBULARIS, EMINENTIA INTERCONDYLARIS
Latinsko ime za stopalnice je: Ossa METATARSI
Latinsko ime za prstnice je: Ossa DIGITORUM
Latinsko ime za nartnice je: Ossa TARSI
K nartnicam prištevamo: Deluvijalne, OS CUBOIDEUM, Ossa CUNEIFORMIA
K medialni vrsti nartnic prištevamo: Deluvijalne, OS NAVICULARE, Ossa CUNEIFORMIA
K lateralni vrsti nartnic prištevamo: CALCANEUS, OS CUBOIDEUM
Atlas je latinsko ime za: NOSAČ
Epistropheus je grško ime za: OKRETAČ
Kost raste v dolžino zaradi: RASTNEGA HRUSTANCA

Zveze MED KOSTMI – ARTROLOGIJA

Sinartroza je: SKLEP BREZ SKLEPNE ŠPRANJE, HIALINI HRUSTANEC, VEZIVO
Pri sinhondrozi je med sklepnima površinama: HIALINI HRUASTANEC
Pri sindezmozi je med sklepnima površinama: VEZIVO
Pri simfizi je med sklepnima površinama: VEZIVNI HRUSTANEC
Značilna je sinhondroza: STIK PRVEGA REBRA S PRSNICO
Značilna je sindezmoza: SPODNJA TIBIOFIBULARNA ZVEZA, SIV
Siv je: SINDEZMOZA
Sramnična zrast je: SIMFIZA, SINARTROZA
Sutura coronalis je med: TEMENICAMA V ČELNICO

10. Sutura lamboidea je med: TEMENICAMA V ZATILNICO

11. Sutura sagittalis je med: temenicama

12. Articulatio je: SKLEP pravi, GIBLJIVI SKLEP, DIARTROZA

13. Articulatio je: GIBLJIVA ZVEZA MED dvema ali več KOSTMI

14. Sklepnim površinam se prilega: HIALINI HRUSTANEC

15. Sklepni hrustanec: NIMA ZIL, prehranjuje: Z DIFUZIJO, S SINOVIJO

16. Sklepna ovojnica je zgrajena: Zunanje IZ FIBROZE V Notranje SINOVIALNE OVOJNICE

17. Sinovialna ovojnica: IZLOČA SINOVIJO, vsebuje ČUTNE celice

18. Fibrozna ovojnica: JE IZ ČVRSTEGA VEZIVA, se nadaljuje V POKOSTNICO

19. Stalni elementi pravega sklepa so: Sklepna ŠPRANJA, SKLEPNI HRUSTANEC, Sklepna ovojnica, SINOVIJA

20. Pomožne strukture pravega sklepa so: meniskus, KITA, Discus

21. Bursa synovialis je: SLUZNI MEŠIČEK, NAPOLNJENA S SINOVIJO

22. Meniskus: JE VEZIVNO-HRUSTANČNI Vložek, ZMANJŠUJE TRENJE MED KOSTMI

23. Sklepni diska: JE VEZIVNO-HRUSTANČNI Vložek, izravnava NESKLADNOST SKLEPNIH površin, ZMANJŠUJE TRENJE MED SKLEPNIMI POVRŠINAMI

24. Jajčast sklep je: DVOOSNI SKLEP, ART. CONDYLARIS, FLEKSIJA, ESTENZIJA, ABDUKCIJA, ADDUKCIJA IN CIRKUMDUKCIJA

25. Enarthrosis spheroidea: JE POSEBNA VRSTA KROGLASTGA sklepa, Gibi V Sklepu TEMO SO manj OBSEŽNI KOT PRI KROGLASTEM

26. Ginglymus je: TEČAJAST SKLEP, FLEKSIJA IN EKSTENZIJA

27. Čepasti sklep je: ENOOSNI SKLEP, PROKSIMALNI RADIOULNARNI SKLEP

28. Kroglasti sklep je: VEČOSNI SKLEP, ART. SPHEROIDEA

29. Drsni sklep je: SKLEP BREZ OSI, SKLEP MED ZAPESTNICAMI

30. Art. Plana je: DRSNI SKLEP, JE DRSENJE NEZNATNO

31. Art. Spheroidea je: KROGLASTI SKLEP

32. Art. Sellaris je: DVOOSNI SKLEP, PRVI KARPOMETAKARPNI SKLEP

33. Art. Condylaris je: JAJČAST SKLEP, VSI Gibi, razen rotacije

34. Art. Trochoidea: SKLEP JE ENOOSNI, IMA SKLEPNI površini ENAKI KOT TEČAJAST SKLEP

35. Tečajast sklep je: ENOOSNI SKLEP

36. Pri tečajastem Sklepu tako možni naslednji Gibi: FLEKSIJA V EKSTENZIJA

37. Pri kroglastem Sklepu tako možni naslednji Gibi: FLEKSIJA, ESTENZIJA, ABDUKCIJA, ADDUKCIJA IN CIRKUMDUKCIJA

38. Pri čepastem Sklepu tako možni naslednji Gibi: PRONACIJA V SUPINACIJA

39. Vretenca so med seboj speta: V PRAVIH V sklepih NEPRAVIH, Z DISKUSI

40. Vretenca so med seboj speta v: PRAVIH V sklepih NEPRAVIH, Pravi Sklepi SO: MD SKLEPNIMI ODRASTKI VRETENC

41. Discus intervertebralis tvori: ANALUS FIBROSUS v jedru PULPOSUS, CENTRALNO ZDRIZASTO jedro V LAMERALNO ZGRAJEN Obod, VEZIVNI HRUSTANEC

42. Debelinvseh medvretnčnih ploščic znaša: 1 / 5 dolžine hrbtenice

43. Medvretenčne ploščice ležijo: V VIŠINI MEDVRETENČNE LINE, OB IZSTOPU SPINALNIH ŽIVCEV IZ HRBTENJAČNEGA kanalov

44. Lig. Flavum vsebuje razen čvrstega vezivnega tkiva še: ELASTIČNO VEZIVO, LOKA SOSEDNJIH VRETENC

45. Lig. Longitudinale anterius: JE DOLGA HRBTENJAČNA vez, SPREDNJE STRANI Teles VRETENC

46. Lig. Longitudinale posterius: SPAJA ZADNJE STRANI Teles VRETENC, JE DOLGA HRBTENJAČNA Vez

47. Atlantoaksialni sklep je: MED SKLEP NOSAČEM V OKRETAČEM, ČEPAST SKLEP, DRSNI SKLEP

48. Atlantookcipitalni sklep je: JAJČAST SKLEP, MED SKLEP NOSAČEM V ZATILNICO

49. Gibanje med nosačem v zatilnico je: ANTEFLEKSIJA V RETROFLEKSIJA, LATEROFLEKSIJA

50. Gibanje med nosačem v okretačem je: rotacija

51. Hrbtenica ima: vratno LORDOZO, KRIŽNIČNO KIFOZO, PRSNO KIFOZO

52. Najbolj Hrbtenica je gibljiva v: VRATNEM Delu

53. Kostovertebralni sklep je sklep: GRČICO MED REBRA V STRANSKIM ODRASTKOM PRSNIH VRETENC, GLACICO MED REBRA IN TELESOM PRSNIH VRETENC

54. Kostovertebralni sklepa sta: DRSNA sklepa, TEČAJAST SKLEP

55. Rebra so Pripeta na prsnico: S HIALINIM HRUSTANCEM

56. Čeljustni sklep je: SPODNJO MED ČELJUSTNICO V SENČNICO

57. Sklepni površini čeljustnega sklepa sta: oglavje MANDIBULAE V Fosse MANDIBULARIS SENČNICE

58. Med sklepnimi površinami čeljustnega sklepa je: DISCU ARTICULARIS

59. Ključnica je na prsnico Pripeta: V DRSNEM Sklepu, V KROGLASTEM Sklepu PO funkciji

60. Ključnica je na lopatico Pripeta: Z DRSNIM Sklepom

61. Kljun lopatice v ključnico povezuje: LIG. CORACOCLAVICULARE

62. Ramenski sklep je: KROGLAST SKLEP

63. Sklepno ponvico lopatice povečuje: HRUSTANČAST LABRUM GLENOIDALE

64. Pri ramenskem Sklepu: SO VSI MOŽNI Gibi KROGLASTEGA sklepa

65. Lig. Coracoliumerale veze: processus CORACOIDEUS Z NADLAHTNICO, odmik NADLAHTNICE PREK 90 stopinj Navzgor

66. Ramenski sklep: JE KROGLAST S ŠTEVILNIMI OSMI, Sklepna PONVICA LOPATICE INGLAVA NADLAHTNICE

67. Komolčni sklep je: TEČAJAS S PREČNO OSJO

68. V spodnjem skolčnem Sklepu je: PLANTARNA FLEKSIJA POVEZANA Z INVERZIJO stopala, DORZALNA FLEKSIJA POVEZANA Z EVERZIJO stopala

69. Značilno za komolčni sklep je: MOČNE KOLATERALNE vezi, kosti TRI

70. V Sklepu komolčnem tako možni naslednji Gibi: FLEKSIJA V EKSTENZIJA

71. Proksimalni radioularni sklep je: ČEPAST

72. Distalni radioularni sklep je: ČEPAST

73. proksimalni v distalni radioularni sklep: OBA STA ČEPASTA sklepa

74. Za radiolnarna sklepa je značilno, da je: DISTALNI KONEC ULNE Z RADIUSOM SPOJEN Z DISCUSOM, PROKSIMALNI KONEC RADIUSA Z ULNO PRIPET Z ANULARNIM LIGAMENTOM

75. Pri obeh radioulnarnih sklepih so možni naslednji Gibi: PRONACIJA V SUPINACIJA

76. Zapestni sklep je sklep med: KOŽELJNICO v prvo vrsto ZAPESTNIH kosti

77. Zapestni sklep je: JAJČAST

78. Katera sutura je med čelnico v temenicama: SUTURA CORONALIS

79. Katera sutura je med temenicama: SUTURA SAGITTALIS

80. Katera sutura je med zatilnico v temenicama: SATURA LAMBDOIDEA

81. Pri zapestnem Sklepu: podlahtnica NI V vodoravno črto Z ZAPESTNICAMI, KER JIH LOČUJE Discus ARTICULARIS

82. Pri zapestnem Sklepu tako možni naslednji Gibi: VSI Gibi razen rotacije, VOLARNA FLEKSIJA, DORZALNA FLEKSIJA, ULNARNA V RADIALNA ABDUKCIJA TER CIRKUMDUKCIJA

83. Sklepi med zapestnicami so: DRSNI

84. Pri palčnem artikulirata karpometakarpalnem Sklepu: OS Trapeza V PALČNA DLANČICA

85. Palčni karpometakarpalnem sklep je: SEDLAST S FUNKCIJO KROGLATEGA

86. Pri palčnem karpometakarpalnem Sklepu tako možni naslednji Gibi: VSI Gibi razen rotacije

87. Karpometakarpalni Sklepi razen palčnega so: DRSNI

88. Sklepi med dlančnicami v prstnicami so: KROGLASTI z omejeno GIBLJIVOSTJO

89. Sklepi med prstnicami so: TEČAJASTI Z MOČNIMI OBSTRANSKIMI VEZMI

90. Križnica je s kolčnicama v vodoravno črto: S PRAVIM Sklepu VZ DRSNIM Sklepom

91. Kolčni sklep je: KROGLAST SKLEP z omejeno GIBLJIVOSTJO, ENARTHROSIS SPHEROIDEA

92. Za kolčni sklep je značilno: ČVRSTA Sklepna ovojnica, vezi ZNOTRAJ sklepa, ILIOFEMORALNA vez, PUBOFEMORALNA Vez

93. Kolenski sklep je: MED KONDILOMA STEGNENICE, GOLENICO IN POGAČICO

94. Elementi kolenskega sklepa so: meniskus medialis V lateralis, TIBIALNI V FIBULARNI KOLATERALNI ligament

95. Kolenski sklep je: TEČAJAST V ČEPAST

96. V kolenskem Sklepu Lahko: UPOGIBAMO V IZTEZAMO, Kádár STA OBSTRANSKI Vezi SPROŠČENI, Kádár JE SKLEP V DELNI FLEKSIJI

97. Proksimalni sklep med golenico v mečnico je: drsni, z omejeno gibljivostjo

98. Distalni sklep med golenico v mečnico je: VEZIVNA ZRAST

99. Zgornji skočni sklep je: TEČAJAST, S PREČNO LEŽEČO OSJO

V zgornjem skočnem Sklepu tako možni naslednji Gibi: PLANTARNA IN DORŽalni FLEKSIJA
Spodnji skočni sklep je sklep med: SKOČNICO, PETNICO IN ČOLNIČEM
Spodnji skočni sklep je: TEČAJAST, os leži: POŠEVNO

MIŠIČJE – MIOLOGIJA

Supinatorja podlakta sta: M. biceps nadlaktna, M. BRACHIORADIALIS
Latinsko ime za narastišče mišice je: INSERTIO
Latinsko ime za izvor mišice je: ORIGO
Premična točka mišice je: PUNCTUM MOBILE, INSERTIO
Nepremična točka mišice je: ORIGO, PUNCTUM FIXUM
Latinsko ime za mišice je: Venter
Za KITO velja da: JE ZGRAJENA IZ KOLAGENSKIH VLAKEN, PRIPENJA MIŠICO NA POKOSTNICO
Latinsko ime za rep mišice je: Cauda
Latinsko ime za glavo mišice je: oglavje

10. Ovojnice mišice si sledijo od znotraj navzven: ENDOMYSIUM, PERIMYSIUM EXTERNUM, EPIMYSIUM fascie

11. Ovojnice mišice si sledijo od ZUNAJ navznoter: fascie, EPIMYSIUM, PERIMYSIUM EXTERNUM, ENDOMYSIUM

12. Označi hrbtne mišice: M. Podizač TRUNCI, M. Trapez

13. Označi hrbtne mišice: M. serratus anterior, M. Dvigalka lopatice

14. Označi hrbtne mišice: M. RHOMBOIDEUS VELIKI IN MINOR, M. Veliki hrbtni mišica

15. Označi mišice sprednje trebušne stene: M. TRANSVERSUS ABDOMINIS, M. pravi ABDOMINIS,

M. OBLIYUUS EXTERNUS ABDOMINIS

16. Označi mišice sprednje trebušne stene: OBLIYUUS Notranja ABDOMINIS

17. Označi mišice sprednje trebušne stene: M. pravi ABDOMINIS

18. Označi mišice glave: M. žvečilnih, M. Senčna

19. Označi mišice glave: M. OCCIPITOFRONTALIS, MM. AURICULARIS SUPERIOR, ANTERIR IN posteriorno

20. Označi mišice glave: M. Dvigalka ANGULI ORIS, M. orbicularis oculi

21. Označi mišice vratu: PLATYSMA, M. STERNOCLEIDOMASTOIDEUS

22. Označi mišice vratu: M. STYLOHYOIDEUS, MM. SCALENI

23. Označi mišicae vratu: M. MYLOHYOIDEUS, M. STYLOHYOIDEUS

24. Označi žvečne mišice: M. žvečilnih, MM. PTERYGOIDEUS medialis IN lateralis, M. Senčna

25. Označi mimične mišice: M. TEMPOROPARIETALIS, M. Dvigalka LABII superioris, M. EPICRANIUS

26. Označi stranske vratne mišice: platySMA, MM STERNOCLEIDOMASTOIDEUS, M. SCALENUS posteriorno

27. Označi sprednje vratne mišice: M. DIGASTRICUS, M. OMOLIVOIDEUS, M. longus CAPUTIS,

M. STYLOHYOIDEUS, M. longus Colli, M. GENIOHYOIDEUS

28. Označi prevertebralne vratne mišice: M. longus Colli, M. LONGUS slušalka

29. Označi globoke mišice hrbta: M. ILIOCOSTALIS, M. SpinaliS, M. Podizač TRUNCI

30. Označi povrhnje mišice hrbta: M. Trapez, MM. RHOMBOIDEUS GLAVNE IN MINOR, M. lopatice Dvigalka

31. Označi mišice sprednje trebušne stene: M. TRANSVERSUS ABDOMINIS, M. ObveznostiYUUS Notranja ABDOMINIS, M. pravi ABDOMINIS

32. Označi dihalne mičice: MM. INTERCOSTALES interni, DIAPHRAGMO ABDOMINIS, MM. INTERCOSTALES EXTERNI

33. Označi mišice ramenskega sklepa: M. pectoralis VELIKI, M. DELTOIDEUS, M. SUPRASPINATUS, M. SUBSCAPULARIS, M. LATISSimus mišica, M. lep MAJOR

34. Označi mišice komolčnega sklepa: M. Brahialna, M. PRONATOR lep, M. biceps nadlaktna, M. BRACHIORADIALIS

35. Označi mišice radioulnarnih sklepov: M. SUPINATOR, M. PRONATOR YUADRATUS, M. PRONATOR lep, M. biceps nadlaktna, M. BRACHIORADIALIS

36. Označi mišice, ki izvirajo z medialnega epikondila nadlahtnice: M. FLEXOR DIGITORUM superficialis, M. Podlahtnična RADIALIS, M. Podlahtnična upogibalka zapestja, MM. FLEXOR DIGITORUM superficialis v tolmun

37. Označi mišice, ki izvirajo iz lateralnega epikondila nadlahtnice: M. EXTENSOR CARPI RADIALIS brevis, M. EXTENSOR CARPI upogibalka zapestja, M. EXTENSOR DIGITORUM

38. Ingvinalni Ligament: poteka ČREVNICE OD DO PUBIČNE SIMFIZE, MAD NJIM JE INGVINALNI KANAL, JE FORMACIJA APONEVROZE TREBUŠNIH mišica

39. Označi mišice kolčnega SKLEPA: M. pravi stegenska, M. ILIOPSOAS, M. biceps femoris, M. gluteus MAXIMUS, M. PIRIFORMIS, MM. Adductor longus, MAGNUS IN brevis, M. SEMIMEMBRANOSUS

40. Označi mišice kolenskega sklepa: M. SEMIMEMBRANOSUS, M. pravi stegenska, M. Sartorius, M. YUADRICEPS FEMORIS, M. biceps femoris, M. GASTROENEMIUS, MM. Vastus medialis, lateralis IN intermedius, M. GASTROENEMIUS, Caput LATERALE

41. Označi mišice zgornjega v spodnjega skočnega sklepa: M. tibialis posterior, M. Sartorius, M. FLEXOR DIGITORUM longus, M. GASTROCNEMIUS, M. GASTROCNEMIUS lateralis, M. FLEXOR HALLUCIS longus

42. M. žvekalka: POMIKA SPODNJO ČELJUSTNICO Navzgor

43. M. orbicularis oculi: ZAPIRA OČESNO REŽO

44. M. mišico dvigalko anguli predrtina: VLEČE ústní KOT Navzgor

45. M. zygomaticus manjših: VLEČE USTNICO Navzgor

46. M. mentalis: NAGUBBRADO

47. M. antidepresiv anguli predrtina: VLEČE ústní KOT NAVZDOL

48. M. orbicularis predrtina: ZAPIRA USTNO REŽO

49. M. auricularis superior: POTEZA UHELJ Navzgor

50. M. pterygoideus medialis: VLEČE SPODNJO ČELJUSTNICO NAVSPRED

51. M. Senčna: VLEČE SPODNJO ČELJUSTNICO Navzgor V NAVZAD

52. M. mišico dvigalko labii superior alaeque nasi: Dviga NOSNICO V USTNICO

53. M. zygomaticus VEČJIH: VLEČE ústní KOT Navzgor

54. M. Smejalna mišica: POTEZA ústní KOT NAVZAD

55. M. antidepresiv labii inferioris: VLEČE SPODNJO USTNICO NAVZDOL

56. M. auricularis anterior: VLEČE UHELJ NAVSPRED

57. M. uricularis posteriorno: VLEČE UHELJ NAVZAD

58. M. pterygoideus lateralis: VLEČE SPODNJO ČELJUSTNICO NAVSPRED

59. Označi fleksorje kolčnega sklepa: M. pravi stegenska, M. Sartorius, M. biceps femoris, M. SEMIMEMBRANOSUS, M. gluteus MAXIMUS

60. Označi adduktorje kolčnega sklepa: M. PECTINEUS, M. gracilis, M. gluteus MAXIMUS

61. Označi zunanje rotatorje kolčnega sklepa: M. ILIOPSOAS, M. gluteus MAXIMUS, M. gluteus minimus, M. Sartorius

62. Označi fleksorje kolenskega sklepa: M. SEMIMEMBRANOSUS, M. GASTROCNEMIUS, Caput MADIALE IN LATERALE, M. Sartorius

63. Označi extensorje kolenskega sklepa: MM. Vastus medialis, lateralis IN intermedius

64. Označi rotatorje (notranje v zunanje) kolenskega sklepa: M. SEMINTENDINOSUS, M. Sartorius, M. biceps femoris

65. Označi fleksorje zapestnega sklepa: M. Podlahtnična RADIALIS longus, M. FLEXOR DIGITORUM superficialis, M. Podlahtnična upogibalka zapestja, M. FLEXOR prstov

66. Označi ekstenzorje zapestnega sklepa: M. EXTENSOR CARPI RADIALIS longus, M. EXTENSOR CARPI RADIALIS brevis

67. Označi radialne abduktorje zapestnega sklepa: M. Podlahtnična RADIALIS, M. EXTENSOR CARPI RADIALIS longus, M. EXTENSOR CARPI RADIALIS brevis

68. Označi ulnarne abduktorje zapestnega sklepa: M. FLEKSOR CARPI upogibalka zapestja

69. Označi abduktorje spodnjega skočnega sklepa: M. PERONEUS longus, M. PERONEUS brevis

70. Označi plantarne fleksorje zgornjega skočnega sklepa: M. FLEXOR HALLUCIS longus, M. Opruzač SURAE, M. SOLEUS, M. FLEXOR DIGITORUM longus, M. tibialis posterior

71. Označi adduktorje spodnjega skočnega sklepa: M. FLEXOR HALLUCIS longus, M. FLEXOR DIGITORUM longus, M. tibialis anterior

72. Mišice, ki izvajajo everzijo stopala so: M. PERONEUS brevis, M. PERONEUS longus

73. Mišice, ki izvajajo inverzijo stopala so: M. FLEXOR HALLUCIS longus, M. FLEXOR DIGITORUM longus, M. tibialis anterior

74. Označi adduktorje ramenskega sklepa: M. Veliki hrbtni mišica, M. pectoralis MAJOR

75. Označi notranja rotatorja ramenskega sklepa: M. SUBSCAPULARIS, M. lep MAJOR

76. Označi mišice rotatorne manšete ramenskega sklepa: M. INFRASPINATUS, M. SUPRASPINATUS, M. lep manjse

77. Označi fleksorje komolčnega sklepa: M. Brahialna, M. BRACHIORADIALIS

78. Edini ekstenzor komolčnega sklepa je: M. Opruzač nadlaktna

79. Označi pronatorje podlahti: M. BRACHIORADIALIS.

ŽIVČEVJE – SYSTEMA NERVOSUM

Centralno živčevje tvori: možgani, Mali možgani, TRUNCUS cerebri V Medulla SpinaliS
Periferno živčevje tvori: 12 parov MOŽGANSKIH ŽIVCEV V 31 parov HRBTENJAČNIH ŽIVCEV, izhajajo iz: MOŽGANSKEGA debla
Hrbtenjača sega pri odraslem od: ZATILNICE DO 2. LEDVENEGA VRETENCA
Označi strukture hrbtenjače: Conus MEDULLARIS, SUBSTANTIA ALBA, FUNICULUS anterior
Označi strukture hrbtenjače: Cornu ANTERIUS, Cornu POSTERIUS, prekop CENTRALIS
Substantia grisea v hrbtenjači: Pretežno JE IZTELES ŽIVČNIH Ćelić, LEŽI V notranjosti, IMA NA PREČNEM PREREZU OBLIKO Črke H.
Substantia alba v hrbtenjači: LEŽI NA površini, TVORI SVEŽNJE, FUNICULUS anterior, posterior lateralis IN, JE ZGRAJENA IZ MIELINIZIRANIH AKSONOV
Celice v sprednjem rogu hrbtenjače so predvsem: MULTIPOLARNE
Truncus cerebri: ZGRAJEN JE IZ TREH delov, JE NAJBOLJ PODOBEN HRBTENJAČI

10. Označi strukture možganskega debla: OLIVA, mezencefalona, Fossa RHOMBOIDEA, PIRAMIDA

11. Označi strukture možganskega debla: ROMBASTA JAMA, Jedra SIVE snov, MOST, PODALJŠANA HRBTENJAČA

12. Medulla podolgem je: PODALJŠANA HRBTENJAČA, KAVDALNI DEL MOŽGANSKEGA debla

13. Za podaljšano hrbtenjačo je značilno da: JE PO zgradbi NAJBOLJ PODOBNA HRBTENJAČI, TVORI DNO ČETRTEGA MOŽGANSKEGA PREKATA

14. Siva substanca v možganskem deblu: LEŽI V notranjosti, JE RAZDELJENA V SIMETRIČNA Jedra

15. Bela substanca v možganskem deblu: POVEZUJE MOŽGANSKO DEBLO Z MALIMI IN VELIKIMI MOŽGANI, POVEZUJE MOŽGANSKO DEBLO S HRBTENJAČO, JE pretežno na površini

16. Tok je rhomboidea: DNO ČETRTEGA MOŽGANSKEGA PREKATA

17. Mali možgani ležijo: v zadajšnji lobanjski kotanji, Sivo SUBSTANCO na površini IN V NOTRANJOSTI, BELO PA V notranjosti

18. Označi strukture malih možganov: VERMIS, ARBOR VITAE

19. Mali možgani: SO UDELEŽENI PRI VZDRŽEVANJU TELESNEGA ravnotežja, URAVNAVAJO Zbadanje

20. Označi strukture velikih možganov: TELENCEPHALON, DIENCEPHALON, Insula

21. Talamus: LEŽI V Steni TRETJEGA PREKATA, JE PREDVSEM ZA RELEJNO jedro AFERENTNE proge

22. Talamus je zgrajen pretežno iz: SIVE snov, leži v: DIENCEFALONU

23. Hipotalamusa leži: POD TALAMUSOM, NA dnů TRETJEGA MOŽGANSKEGA PREKATA, V DIENCEFALONU

24. Označi strukture hipotalamusa: GOMOLJASTA CINEREUM, INFUNDIBULUM, corpora MAMILLARIA

25. Hipotalamusa: SPODBUJA IZLOČANJE HORMONOV ADENOHIPOFIZE, JE najvišji nivo VEGETATIVNEGA ŽIVČEVJA

26. Hipotalamusa ima naslednje funkcije: SODELUJE PRI URAVNAVANJU TELESNE TEMPERATURE, IZLOČA hormon NEVROHIPOFIZE, SODELUJE PRI URAVNAVANJU občutka Žeje, SODELUJE PRI URAVNAVANJU občutka LAKOTE

27. Češarika je del: EPITALAMUSA, Žleza je: Endokrina

28. Insula leži: MED TEMPORALNIM, FRONTALNIM IN PERIETALNIM REŽNJEM

29. V velikih možganih je siva substanca: na površini IN V Notranjosti, ji pripada: corpus striatumu

30. Katere trditve veljajo za simpatikus: IZVIRA IZ LATERALNEGA Roga SIVE snov HRBTENJAČE, PREGANGLIONARNO NITJE SE LAHKO końca V PREVERTEBRALNIH GANGLIJIH, EDEN OD NJEGOVIH PLEKSUSOV JE plexus COELIACUS

31. Glavna SKUPina jeder bazalnih ganglijev je: PROGASTO TELO

32. Progasto Telo sestavljajo: LEČASTO jedro, REPATO jedro, PULAMEN

33. Katere trditve veljajo za parasimpatikus: IMA dolge PREGANGLIONARNE NEVRONE

34. Lečasto jedro delimo na: Zunanji DEL – PUTAMEN V notranji DEL – GLOBUS pallidus

35. Za komisurno nitje je značilno, da povezuje: V levo desno HEMISFERO

36. Največji del komisurnega nitja je: corpus CALLOSUM

37. Asoviacijsko nitje povezuje: RAZLIČNE PREDELE IN REŽNJE ZNOTRAJ ENE HEMISFERE

38. Projekcijsko nitje povezuje: MOŽGANSKO SKORJO Z MOŽGANSKIM DEBLOM V HRBTENJAČO

39. Capsula interna poteka med: TALAMUSOM, REPATIM JEDROM IN LAČASTIM JEDROM

40. Capsula interna se proti skorji razpre kot: CORONA RADIALA

41. Aferentne proge: SO ASCENDENTNE proge, k njim štejemo: OPTOČNO PROGO

42. Pri aferentnih progah je periferni nevron: PRVI ČLEN, poteka iz: RECEPTORJA V HRBTENJAČO ALI MOŽGANSKO DEBLO

43. Pri aferentnih progah je centralni nevron: RUGI ČLEN, poteka iz: HRBTENJAČE ALI MOŽGANSKEGA debla DO TALAMUSA

44. Pri aferentnih progah je kortikalni nevron: TRETJI ČLEN, poteka iz: TALAMUSA V SKORJO velikih MOŽGANOV

45. Proge splošne somatske senzibilnosti prevajajo Občutek: DOTIKA, Mraza, TOPLOTE

46. Eferentne proge: SO DESCENDENTNE, en od njih so: predolg CORTICOSPINALIS, PIRAMIDNI SISTEM

47. Označi strukture skozi katere poteka prvi člen piramidne proge: PONS, CORONA RADIALA, CAPSULA INTERNA, MOŽGANSKA KRAKA

48. Piramidna proga: poteka skozi PIRAMIDO, skozi ŽARKASTO NITJE, CORONA RADIALA, se imenuje: predolg CORTICOSPINALIS, Sestavljajo jo: dva člena

49. Katere strukture tako V zvezi s piramidno progo: MOTORIČNI KORTEKS velikih MOŽGANOV, CORONA radiata, MOTORIČNA DEGUSACIJA

50. Katere strukture so značilne za simpatični sistem: PTUNCUS SYMPATICUS, NN SPLANCHNICI

51. Število možganskih prekatov je: 4

52. V velikih možganih so: 3 MOŽGANSKI PREKATI, med njimi: STA DVA V LEVI IN Desni HAMISFERI IN EDEN V DIENCEFALONU

53. Četrti prekat leži: MED MALIMI MOŽGANI IN MOŽGANSKIM DEBLOM

54. Možgansko tekočino izloča: HOPOIDNI PLETEŽ, se resorbira: PREK ARAHNOIDNIH GRANULACIJ

55. Tretji možganski prekat: NA meji TALAMUS, AquaeDuktusa cerebri

56. Dura mater je: ZGRAJENA IZ ČVRSTEGA VEZIVA, DRUGEGA SAKRALNEGA VRETENCA

57. Epiduralni prostor leži med: obema LISTOMA PEK, v njem SO VENSKI SINUSI

58. Arachnoidea je: ZGRAJENA IZ RAHLEGA VEZIVA, sega do: DRUGEGA SAKRALNEGA VRETENCA

59. Pia mater je: NOTRANJA MOŽGANSKA ovojnica, sega do: DRUGEGA LUMBALNEGA VRETENCA

60. Subarahnoidni prostor leži med: PIO IN ARAHNOIDEO, v njem: JE MOŽGANSKI LIKVOR

61. Lumbalna Cisterna je: V SUBARAHNOIDNEM prostoru, Sega od: DRUGEGA LUMBALNEGA DO DRUGEGA SAKRALNEGA VRETENCA

62. Možganski živci so: MOTORIČNI, SENZORIČNI v mešani

63. Možganski živci: razen prvih DVEH izhajajo VSI IZ MOŽGANSKEGA debla

64. Možganskih živcev je: 12 parov, njihova motorična Jedra ležijo: MEDIALNO

65. Vohalni Zivec je: SENZORIČNI, poteka skozi KRIBROZNO LAMINO SITKE

66. Vidni Zivec je: N. OPICUS, DRUGI MOŽGANSKI Zivec

67. N. opticuss zapušča zrklo: MEDIALNO OD Optične OSI, NA slepi PEGI, OB PAPILI

68. Chiasma opticum: LEŽI PRED TURŠIM SEDLOM, LEŽI PRED HIPOFIZO, V NJEJ SE NITJE OPTIČNEGA ŽIVCA delno križa

69. Pri optični kiazmi: NITJE TEMPORALNE polovice MREŽNICE ostane NA ISTI STRANI, NITJE NAZALNE polovice MREŽNICE PRESTOPI NA DRUGO STRAN

70. Optično nitje, od kiazme do talamusa se imenuje: predolg OPTICUS

71. N. oculomotorius je: MOTORIČNI, VEGETATIVNI, oživčuje: MIŠICE očesa notranje, zunanje MIŠICE očesa

72. N. trochlearis je: 4 MOŽGANSKI Zivec, oživčuje: M. OBLIQUUS SUPERIOR

73. N. abducens: OŽIVČUJE MIŠICO, KI ZRKLO ABDUCIRA

74. 3 veni Zivec je: MEŠAN Zivec, oživčuje: M. žvečilnih, OČESNO VEZNICO

75. Senzorični del 3 vejnega živca se razdeli na: N. OPHTALMICUS, N. MAXILLARIS V N. MANDIBULARIS

76. Motorični del živca N. trigeminus oživčuje: VSE ŽVEČNE MIŠICE

77. Senzorični del 3 vejnega živca: JE MOČNEJŠI DEL, oživčuje: KORNEO, VEZNICO

78. N. mandibularis oživčuje: KOŽO ZUNANJEGA SLUHOVODA, SPODNJE ZOBE

79. N. ophthalmicus oživčuje: OČESNO VEZNICO, KOŽO NAD OČESNO REŽO, ROŽENICO

80. N. maxillaris oživčuje: Področje KOZE MED OČESNO IN USTNO REŽO, ZGORNJE ZOBE

81. N. facialis: JE MOTORIČEN, oskrbuje: OBRAZNE MIŠICE IN PLATIZMO

82. Obrazni Zivec poteka skozi: PIRAMIDO SENČNICE, OBUŠESNO SLINAVKO

83. N. intermedius: SENZORIČNO OŽIVČUJE sprednji DEL jezika, DEL NITJA IMENUJEMO Chorda TYMPANI

84. N. statoacusticus: JE 8 MOŽGANSKI Zivec, JE SENZORIČEN

85. N. glossopharyngeus: IMA PARASIMPATIČNO NITJE ZA OBUŠESNO SLINAVKO, MOTORIČNO OSKRBUJE Zunanje NA Notranje MIŠICE jezika

86. N. glossopharyngeus je: VEGETATIVNI, MEŠAN, senzorično ožuvčuje: KOREN jezika, Žrelo

87. Veja 9 možganskega živca: VODI IZ BARORECEPTORJEV

88. N. Vagus je: NAJDALJŠI MOŽGANSKI Zivec

89. N. Vagus je sinonim: ZA PARASIMPATICUS, njegov Večji del je: VEGETATIVNI

90. Klatež je: 10 MOŽGANSKI Zivec

91. Veja vagusa je: N. LARYNGEEUS RECURRENS

92. N. Vagus oživčuje: ŽLEZE DIHAL, TREBUŠNO SLINOVKO, NADLEDVIČNE ŽLEZE

93. 10 možganski Zivec oskrbuje: MIŠICE GRLA, GLADKO MIŠIČJE DIHAL

94. V trebušni votlini n. Vagus oživčuje: želodec, DVANAJSTNIK, PROKSIMALNO TRETINO DEBELEGA ČREVESA

95. Organi, ki Jih Vagus NE oživčuje so: SEČEVOD, MODA

96. 11 možganski Zivec je: N. ACCESSORIUS

97. N. accessorius oskrbuje: M. STERNOCLEIDOMASTEIDEUS, M. Trapez

98. 12 možganski Zivec je: MOTORIČEN

99. N. hypoglossus oskrbuje: Zunanje MIŠICE jezika, notranje MIŠICE jezika

Del kože, ki ga oživčuje par spinalnih živcev, je: DERMATOM
Del skeletnega mišičja, ki ga oživčuje par spinalnih živcev, je: MIOTOM
Spinalnih živcev je: 31 parov, 8 – VRATNIH, 12-PRSNIH, 5 – LEDVENIH, 5 – KRIŽNIČNIH IN 1 – TRTIČNI
Hrbtenjačni živci so: mešani, SOMATSKI
Aferentno nitje spinalnega živca je: SENZORIČNO, radix posterior
Eferentno nitje spinalnega živca je: MOTORIČNO, radix anterior
Korenini spinalnega živca zapuščata hrbtenični kanal skozi odprtino: foramen INTERVENTEBRALE
Najdaljši Potek v hrbteničnem kanalu imajo oznako: LEDVENI SPINALNI ŽIVCI, KRIŽNIČNI SPINALNI ŽIVCI
Cauda equina je zgrajena: IZ KORENIN LEDVENIH, KRIŽNIČNIH V TRTIČNIH SPINALNIH ŽIVCEV
Senzorični nevroni spinalnih živcev so: PSEVDOUNIPOLARNI, njihova telesa so zbrana v: SPINALNEM GANGLIJU
Motorični nevroni so: MULTIPOLARNI, njihova telesa so zbrana v: SPREDNJEM ROGU SIVE snov HRBTENJAČE
Ob izstopu iz hrbteničnega kanala spinalni Zivec se razdeli na: ŠIBKEJŠO DORSALNO Vėjo V MOČNEJŠO VENTRALNO Vėjo
Dorzalne veje spinalnih živcev oskrbujejejo: KOŽO IN MIŠICE HRBTNEGA PREDELA trupa
Ventralne veje spinalnih živcev oskrbujejo: KOŽO IN MIŠICE UDOV, KOŽO IN MIŠICE PRSTNE Stene
Dorzalne veje vratnih živcev: NE TVORIJO PLETEŽEV, oskrbujejo: MIŠICE VRATNEGA DELA HRBTENICE, KOŽO NA STRANI DORZALNI glave
Ventralne veje vratnih živcev sestavljajo: plexus CERVICALIS, PELXUS Brahialna
Splet cervialis sestavljajo: 1. DO 4. CERVIKALNI Zivec
Najpomembnejši Zivec vratnega pleteža je: N. PHRENICUS
Motorične veje vratnega pleteža oživčujejo: PREVERTEBRALNE MIŠICE, INFRAHIOIDNE MIŠICE
Senzorične veje vratnega pleteža oživčujejo kožo: vratu
N. phrenicus je: SPINALNI Zivec, Zivec CERVIKALNEGA PLETEŽA
Frenični Zivec oskrbuje: TREBUŠNO PREPONO, OSRČNIK, MEDIASTINALNO PLEVRO
N. phrenicus poteka: V SPREDNJEM MEDPLJUČJU, MEDIASTINALNO MED PLEVRO V OSRČNIKOM
Frenični Zivec prestopa trebušno prepono: Desno S SPODNJO VENO Kavo, levo S POŽIRALNIKOM
Splet Brahialna tvori: 5. DO 8. VRATNI IN DEL PRVEGA PRSNEGA ŽIVCA
Brahialni pletež oživčuje: SENZORIČNO V MOTORIČNO RAMENSKI obroč V ZGORNJI UD
Supraklavikularni del brahialnega pleteža poteka nad: KLJUČNICO, oživčuje: MIŠICE RAMENSKEGA OBROČA
Infraklavikularni del brahialnega pleteža poteka: POD KljučniCO, SKUPAJ Z AKSILARNO ARTERIO
Infraklavikularni del brahialnega pleteža se deli na: 3 SVEŽNJE, Med njimi so: FASCICULUS posterior, medialis IN lateralis
Živci zadajšnjega svežnja brahialnega pleteža so: N. AXILLARIS, N. RADIALIS
Živci lateralnega svežnja brahialnega pleteža so: N. MUSCULOCULANEUS, DELOMA N. MEDIANUS
Zivec medialnega svežnja brahialnega pleteža je: N. upogibalka zapestja
N. axillaris oživčuje: M. teres MINOR, M. biceps nadlaktna
N. radialis oživčuje: EKSTENZORJE ZGORNJEGA UDA, KOŽO NA STRANI EKSTENZORNI ZGORNJEGA UDA, M. Opruzač nadlaktna
N. musculocutaneus oživčuje: M. biceps BRACHI, M. Brahialna, KOŽO NA LATERALNI STRANI PODLAKTA
N. medianus je Zivec: LATERALNEGA V MEDIALNEGA svežnja
N. medianus oživčuje: MIŠICE NA VOLARNI RADIALNI STRANI PODLAKTA
V dlani n. medianus oživčuje kožo: 1., 2. 3. V POLOVICO 4. PRSA
Na dorsalni strani roke n. medianus oživčuje kožo: IN DRUGE Falanga Tretje 2. V 3. PRSTA
N. medianus oživčuje: MIŠICE PALČEVE Kepe
N. upogibalka zapestja oživčuje: KOŽO IN MIŠICE NA STRANI VOLARNI ULNARNI PODLAKTA
V dlani n. upogibalka zapestja oživčuje kožo: 5. V polovico 4. prsta
Na dorzalni strani roke n. upogibalka zapestja oživčuje kožo: 4. V 5. PRSTA
N. upogibalka zapestja oživčuje: MIŠICE MEZINČEVE Kepe, MEDKOSTNE MIŠICE
Prsni spinalni živci: IMAJO IME TORAKALNI, NE SESTAVLJAJO PLETEŽEV, SO SEGMENTALNI ŽIVCI
Prvih 6. parov prsnih živcev oskrbuje: MEDREBRNE MIŠICE, KOSTALNO PLEVRO
DRUGIH 6 parov prsnih živcev oskrbuje: PARIETALNI SEZNAM PODTREBUŠNICE, KOŽO TREBUŠNE STRENE, TREBUŠNE MIŠICE
Splet lumbalis sestavljajo: 12. PARSNI IN 1. – 4. LEDVENI Zivec
Glavni Zivec ledvenega pleteža je: N. femoralis
N. femoralis oživčuje: M. psoas, M. kvadriceps, M. Sartorius
N. obturatorius oživčuje: VSE ADDUKTORJE stegna, KOŽO NA MEDIALNI STRANI STREGNA, M. OBTURATORIUS EXTERNUS
Splet socralis sestavljajo: 4. V 5. LEDVENI TER. 1., .. 2, 3. SAKRALNI Zivec
Najmočnejši Zivec sakralnega pleteža je: N. ISCHIADICUS
N. ischiadius v stegnu oživčuje: M. biceps femoris, M. SEMITENDINOSUS, FLEKSORJE KOLENSKEGA sklepa
N. ischiadicus je: NAJDALJŠI SPINALNI Zivec, NAJMOČNEJŠI Zivec SAKRALNEGA PLETEŽA, poteka: ZA KOLČNIM Sklepom
N. ischiadicus se v jami podkolenski deli na: N. tibialis V N. FIBULARIS communis
Simpatični živci imajo: dolge NEMIELINIZIRANE POSTGANGLIONARNE NEVRONE, kratke MIELINIZIRANE PREGANGLIONARNE NEVRONE
Parasimpatični živci imajo: dolge MIELINIZIRANE PREGANGLIONARNE NEVRONE, kratke NEMIENILINIZIRANE POSTGANGLIONARNE NEVRONE
Možganski živci, ki vsebujejo parasimpatično nitje so: N. OCULOMOTORIUS, N. GLOSSOPHARYNGEUS

ČUTILA – ORGAN Sensoria

Okroži strukture zunanje plasti zrkla: roženice, beločnice, ROŽENICA, BELOČNICA
Okroži strukture Srednje plasti zrkla: ŠARENICA, M. DILATATOR PUPILLAE, ZENICA, M. CILIARIS, PUPILLA, MM. Sfinktrske IN DILATATOR PUPILLAE
Okroži strukture notranje plasti zrkla: mrežnico, pega, mrežnice, PALIČNICE, ČEPNICE
Označi strukture vek: tarzalnem Sklepu, veznica
Označi strukture solznega aparata: GRANDULA LACRIMALIS, duktusa NASOLACRIMALIS
Označi strukture vek v solznega aparata: SACCUS LACRIMALIS
Označi strukture dioptičnega aparata zrkla: LENS, ROŽENICA, STEKLOVINA
Označi strukture zunanjega ušesa: auricula, MEATUS ACUSTICUS EXTERNUS, snemati TYMPANI, UHELJ
Označi strukture srednjega ušesa: STAPES, INCUS, MALLEUS, TUBA AUDITIVA, CAVUM TYMPANI, M. Tenzor TYMPANI, M. STAPEDIUS

10. Označi strukture notranjega ušesa: KOŽNATI POLŽ, CORTIJEV ORGAN, PERILIMFA, RAVNOTEŽNI ORGAN, ANDOLIMFA, vestibulum, KOŠČENI Labirint

11. N. oculomotorius inervira naslednje mišice: M. pravi medialis, M. OBLIQUUS Nižja, M. pravi Nižja

12. N. abducens invervira naslednje mišice: M. pravi lateralis

13. N. trochlearis invervira naslednje mišice: M. OBLIQUUS SUPERIR

14. Zenico oži: M. sfinktrske PUPILLAE

15. Zenico širi: M. DILATATOR PUPILLAE

16. Zrklo obrača Navzgor: M. pravi SUPERIOR

17. Zrklo obrača navzdol: M. pravi Nižja

18. Zrklo obrača navznoter: M. pravi medialis

19. Zrklo obrača navzven: M. pravi lateralis

20. Latinsko ime za beločnico je: beločnice

21. Saccus lacrimalis je latinsko ime za: SOLZNO VREČICO

22. Latinsko ime za bobnič je: snemati TYMPANI

23. Latinsko ime za nakovalec je: INCUS

24. Latinsko ime za žilnico je: CHOROIDEA

25. Latinsko ime za solzevod je: duktusa NASOLACRIMALIS

26. Latinsko ime za zanico je: PUPILLA

27. Latinsko ime za rumeno Pego je: pega

28. Latinsko ime za mrežnico je: Mrežnica

29. Latinsko ime za uhelj je: auricula

30. Latinsko ime za bobnično votlino je: CAVUM TYMPANI

31. Latinsko ime za kladivce je: MALLEUS

32. Latinsko ime za stremence je: STAPES

33. Meatus acusticus externus je: Zunanji SLUHOVOD

34. Tuba auditiva: se začne V BOBNIČNI VOTLINI, SE końca V NAZOFARINKSU

35. Roženica je latinsko ime za: ROŽENICO

36. Za ušesno trobljo velja da: SE V końca NOSNEM Delu ŽRELA, JE DOLGA Okoli 3,5 CM

37. Za roženico velja da: JE BREZŽILNA, JE DEL Zunanje PLASTI ZRKLA

38. Za beločnico velja da: JE NJEJO latinsko IME beločnice, JE DEL Zunanje PLASTI ZRKLA

39. Glandula lacrimalis leži: V ZGORNJEM STRANSKEM KOTU ORBITE

40. Snemati tympani: loci zunanji SLUHOVOD OD SREDNJEGA UŠESA, JE POSTAVLJENA POŠEVNO

41. Cortijev organ: Vsebuje RECEPTORJE ZA sluh, LEŽI NA BAZALNI MEMBRANI KOŽNATEGA polza

42. Choroidea: latinsko IME JE ZA ŽILNICO, JE BOGATO PREKRVAVLJENA

43. Ductus nasolacrimalis: latinsko IME JE ZA SOLZNO IZVODILO, ODPIRA SE POD SPODNJO NOSNO ŠKOLJČNICO

44. Pupilla je: ODPRTINA V ŠARENICI

45. Makula je: RUMENA pega, MESTO NAJOSTREJŠEGA VIDA

46. Retina je: latinsko IME ZA MREŽNICO

47. Sprednji očesni prekat leži med: ROŽENICO, Leco IN ŠARENICO

48. Zadajšnji očesni prekat leži med: ŠARENICO, Leco, STEKLOVINO IN CILIARNIM KORPUSOM

49. Malleus je latinsko ime za: KLADIVCE

50. Zunanje očesne mišice so: M. pravi SUPERIOR, M. OBLIQUUS Nižja

PREBAVILA – DIGESTIVNI Aparat

Prebavna cev poteka: OD UST DO ZADNJIKA, meri: DO 8 M
Plasti prebavne cevi so: Tunica sluznice, TELA SUBMUCOSA, Tunica MUSCULATIS IN Tunica ADVENTILA, (drugi odgovor isti) Tunica sluznice, TELA SUBMUCOSA, Tunica MUSCULATIS IN Tunica SEROSA
Označi strukture ustne votline: RIMA ORIS, isthmus FAUCIUM, GINGIVA, LINGUA
Mejo med ustno votlino v žrelom imenujemo: isthmus FAUCIUM, GOLTNA OŽINA
Ustne slinavke so: GLANDULA PAROTIS, GLANDULA SUBMANDIBULARIS, GLANDULA SUBLINGUALIS
Označi Zobne strukture: radix, CORONA, Dentin, EMAJL
Označi Zobne strukture: CAVUM DENTIS, Cementa, COLLUM
V zobnici je zob vraščen: Z VEZIVNIM TKIVOM
Normalno ima odrasel č. naslednje št. Zob: 32

10. Stalne zobe imenujemo: DENTES PERMANENTES

11. Število mlečnih zob je: 20

12. Mlečne zobe sestavljajo na vsaki strani zgoraj v spodaj: 2 SEKALCA, 2 KOČNIKA, 1 PODOČNIK

13. Stalne zobe sestavljajo na vsaki strani zgoraj v spodaj: 2 LIČNIKA, 1 PODOČNIK, 2 SEKALCA, 3 KOČNIKI

14. Pri stalnih zobeh opisujemo: 2 DENTES INCISIVI, 3 DENTES MOLARES, 1 dens CANINUS, 2 DENTES PREMOLARES

15. Pri mlečnih zobeh opisujemo: 1 dens CANINUS, 2 DENTES MOLARES, 2 DENTES INCISIVI

16. Označi strukture jezika: TI + ONSILLA LINGUALIS, APEX, FRENULUM

17. Glandula perotis je: OBUŠESNA SLINAVKA, leži: PRED ZUNANJIM UŠESOM IN POD NJIM

18. Pri obušesni slinavki opisujemo: 5 CM Dolgo IZVODILO

19. Izvodilo obušesne slinavke Dolgo je: 5 CM, Predre: M. BUCCINATOR

20. Izvodilo obušesne slinavke se końca v višini: DRUGEGA ZGORNJEGA KOLČNIKA

21. Glandula submandibularis je: PODČELJUSTNA SLINAVKA, leži: MEDIALNO OD VOGALA MANDIBULE

22. Podčeljustna slinovka leži: MEDIALNO OD VOGALA SPODNJE ČELJUSTNICE, Njeno izvodilo meri približno: 4 CM

23. Izvodilo podčeljustne slinavke se końca: OB FRENULUMU jezika

24. Glandula sublingualis je: PODJEZIČNA SLINOVKA, leži: NA MIŠIČJU USTNEGA DNA

25. Glavno izvodilo podjezične slinavke se izliva: OB FRENULUMU jezika, NA ISTEM mestu KOT PODČELJUSTNA SLINAVKA

26. Isthmus faucium je meja med: USTNO VOTLINO V ŽRELOM

27. Goltno ožino omejujejo naslednje strukture: ARCUS PALATOGLOSSUS, Uvala, WALDEYERJEV LIMFATIČNI obroč

28. Tonsilla Palatina leži: V JAMICI MED LOKOMA ARCUS PALATOGLOSSUS V PALATOPHARYGEUS

29. Tonsilla tubaria: JE DEL WALDEYERJEVEGA OBROČA, leži: OB FARINGEALNEM USTJU UŠESNE Troblje

30. Tonsilla lingualis: JE ZGRAJENA IZ LIMFATIČNEGA tkiva, leži: ob korenu jezika

31. Latinsko ime za žrelnico je: TONSILLA PHARYNGEA, leži: V NOSNEM Delu ŽRELA

32. Latinsko ime za Žrelo je: žrelu, poteka od: BAZE LOBANJE DO 6. VRATNEGA VRETENCA

33. Žrelu Meri približno: 12 CM, Je prislonjen na: HRBTENICO, PREVERTEBRALNE MIŠICE

34. Žrelo delimo na naslednje odseke: NASOPHARYNX, orofarinksa IN LARINGOPHARYNX, EPIPHARYNX, MESOPHARYNX IN HYPOPHARYNX

35. Nasopharynx je: SINONIM ZA EPIPHARYNX, V zvezi z NOSNO VOTLINO

36. Orofarinksa je: ústní DEL ŽRELA, je V zvezi z: USTNO VOTLINO PREK GOLTNE OŽINE, GOLTNO VOTLINO PREK isthmus FAUCIUM

37. Laryngopharynx je: SINONIM ZA HYPOPHARYNX, začne se ob: ZGORNJEM robu POKLOPCA

38. Hypopharynx se začne ob vhodu v: grlo, końca se ob: SPODNJEM robu PRSTANASTEGA HRUSTANCA

39. Žolčna izvodila so: CYSTICUS duktusa, CHOLEDOCHUS duktusa, ductus HEPATICUS DEX.

40. Pri žrelu ima mišična plast: KROŽNO PLAST ZUNANJO, NOTRANJO VZDOLŽNO PLAST, OŽILKE TRI, DVE DVIGALKI

41. Požiralnika: V poteka tudi vratu, latinsko IME JE ZA POŽIRALNIK, križa levo SAPNICO

42. Požiralnik poteka od: C6 DO Th 12

43. Požiralnik ima: TRI OŽINE, prva ožina je: ŽRELA NA PREHODU V POŽIRALNIK

44. Sluznico požiralnika pokriva: VEČSKLADNI ploščati EPITELIJ

45. Požiralnik prestopi trebušno prepono skupaj: Z LEVIM FRENIČNIM ŽIVCEM, Z VAGUSOM

46. Mišičje požiralnika je v: SPODNJI TRETJINI GLADKO, Srednji TRETJINI GLADKO IN PREČNOPROGASTO

47. Želodec imenujemo: Gaster, VENTRICULUS

48. Označi strukture želodca: CURVATURA VELIKI, FUNDUS, INCISURA angularis

49. Označi strukture želodca: Cardia, PYLORUS, sfinktrske pylori, CURVATURA MINOR, ANTRUM

50. Katera trditev velja za želodec: V SLUZNICI SO AREAE GASTRIAE, JE INTRAPERITONEALNI ORGANOV

51. V sluznici želodca so: AREAE GASTRIAE, VZDOLŽNE Gube OB MALI KRIVINI, LIMFATIČNI FOLIKLI

52. ODSEKI tankega črevesa so: dvanajstniku, jejunumu IN ileum

53. Vito črevo: JE DEL TANKEGA ČREVESA, JE SPODNJE Tanko ČREVO, SE końca Z ILEO – CEKALNIM USTJEM

54. Tanko črevo: je najdaljši del prebavne cevi, JE VEČINOMA INTRAPERITONEALNI ORGAN, njegova SLUZNICA IMA RESICE

55. Latinsko ime za dvanajstnik je: dvanajstniku

56. Dvanajstnik poteka od: VRATARJA DO DUODENO – JEJUNALNEGA ZAVOJA

57. Dvanajstnik leži: PRED HRBTENICO, V UMBILIKALNI PEGIJI, VEČINOMA EKSTRAPERITONEALNO

58. Za dvanajstnik velja: JE RAZMEROMA NEGIBLJIV, OBJEMA GLAVO TREBUŠNE SLINAVKE

59. Za Tanko črevo velja: PROKSIMALNI jejunumu ZAVZEMA DVE TRETJINI, ileum tudi LEŽI V MEDENICI, SLUZNICA JEJUNUMA je bolj NAGUBANA

60. Katere strukture ležijo retroperitonealno: DESCENDENTNI DEL DVANAJSTNIKA, trebušna slinavka

61. Kateri del kolona leži Višje: VRANIČNI ovinka

62. Katere strukture Varen začetek del želodca: sfinktrske ODDII, RECESSUS RETROCECALIS

63. Kateri organ je križišče med dihalnim proti prebavnim sistemom: žrelu

64. Požiralnik leži za sapnikom: POVSOD, razen V SPODNJEM PRSNEM Predelu

65. Del želodca, ki leži Višje od kardije, je: FUNDUS

66. Najmanj gibljivi del tankega črevesa je: dvanajstniku

67. Del pankreasa, ki sega do vranične postavka, je: REP, Cauda

68. Koliko izvodil ima trebušna slinavka: ENO ALI DVA

69. Dodatek vermiformis je del: CEKUMA

70. Kateri del tankega črevesa ima širšo svetlino: dvanajstniku

71. Najožji del debelega črevesa je: REKTOSIGMOIDNI prehod

72. Kateri del tankega črevesa ima največ limfatičnega tkiva: ileum

73. Vito črevo se końca pri: ILEO – CEKALNI ZAKLOPKI

74. Najširši del debelega črevesa je: Slepo črevo

75. Debelo črevo sestavljajo: Slepo črevo, analni KANAL, debelo črevo TRANSVERSUM

76. Za debelo črevo so značilne: TENIAE coli, HAUSTRI, DODATKI EPIPLOICAE

77. Nižje od zaklopke valva ileocecalis leži: DODATEK VERMIFORMIS, Slepo črevo, RECESSUS RETROCECALIS

78. Za Danko so značilne: FLEXURAE, Stalne PREČNE Gube

79. Za analni kanal so značilni: COLUMNAE ANALES, ZONA HAEMORRHOIDALIS

80. Katera struktura NI serozna mrena: PIA, fascie RENALIS, Tunica ADVENTILIA

81. Označi plasti serozne mrene: ENOSKLADNI ploščati EPITELJ, VEZIVNA PLAST

82. Bursa omentalis: LEŽI ZA ŽELODCEM, KOMUNICIRA S PERITONEALNO VOTLINO PREK ODPRTINE – foramen EPIPLOICEUM, vsebuje SEROZNO TEKOČINO

83. Organi, ki so v celoti pokriti s potrebušnico, so: INTRAPERITONEALNI, relativno GIBLJIVI

84. Označi organe, ki leže intraperitonealno: Colon SIGMOIDEUM, Slepo črevo, debelo črevo TRANSVERSUM

85. Označi strukture, ki leže ekstraperitonealno: SEČNI MEHUR, LEDVICA, TREBUŠNA SLINAVKA

86. Katera trditev NE velja za jetra: PROSTOR nuda JE POKRITA S POTREBUŠNICO

87. Katera trditev velja za visceralno ploskev Jeter: leva BRAZDA LOČUJE Desni REŽENJ OD LEVEGA, V LEVI BRAZDI LEŽI LIG. VENOSUM, V Desni BRAZDI LEŽI ŽOLČNIK, V LEVI BRAZDI LEŽI OBLITERIRANA UMBILIKALNA vena

88. Skozi porto hepatis vstopajo: V PORTAE, A. Hepatica propria

89. Skozi porto hepatis izstopajo: duktusa HEPATICUS communis

OBTOČILA – ANGIOLOGIJA

Venčna arterij: IZVIRA NAD AORTNO ZAKLOPKO, Desni NA STRANI poteka V KORONARNEM ŽLEBU, JE A. coronaria
V desni Preddvor srca se vliva kri iz: SPODNJE VENE kave, KORONARNEGA SINUSA, ZGORNJE VENE kave
Latinsko ime za pljučno deblo je: TRUNCUS PULMONALIS
Iz desnega prekata srca izhaja: TRUNCUS PULMONALIS
Odprtina med desnim preddvorom proti desnim prekatom srca je: OSTIUM ATRIOVENTRICULARE DEXTRUM
Pretin med srčnima preddvoroma je: septum INTERATRIALE
Latinsko ime za votlino osrčnika je: CEVUM PERICARDII
Označi zile, ki se vlivajo v levi Preddvor srca: PLJUČNE VENE
Žleb med srčnima preddvoroma v prekatoma je: SALCUS CORONARIUS

10. Odprtina med levim preddvorom proti levim prekatom srca je: OSTIUM ATRIOVENTRICULARE SINISTRUM

11. Iz levega prekata srca izhaja: aorta ascendens

12. Žepki žilne zaklopke srca so: VALVULAE SEMILUNARES

13. Vezivno nitje med papilarnimi mišicami v loputkami se imenuje: CHORDAE LENDIEAE

14. Srce prehranjujejo: A. coronaria DEX, A. coronaria SIN, veja ASCENDENTNEGA DELA AORTE

15. Venozna kri srčne stene se predvsem izliva: V desni PREDDVOR, PO KORONARNEM SINUSU

16. Foramen ovale SRA je odprtina pri fetalnem srcu: MED PREDDVOROMA, V INTERATRIALNEM PRETINU

17. Srce ima: 3 ploskve, STERNOKOSTALNO PLOSKEV, ZADAJŠNJO PLOSKEV

18. Iktus CORDIS: JE UDAREC SRČNE Konice, NAJINTENZIVNEJŠI JE V 5 MEDREBRNEM prostoru, JE NAJINTENZIVNEJŠI V MEDIOKLAVIKULARNI liniji

19. Pri srcu leži: KONICA SPREDAJ, ZADAJ BAZA, KONICA NA LEVI STRANI, BAZA NA STRANI Desni

20. Sternokostalno ploskev srca tvorijo: Desni PREDDVOR, LEVI PREKAT, Desni PREKAT

21. Diafragmalno ploskev srca tvorijo: LEVI PREKAT, Desni PREKAT

22. A. carotis interna s svojimi vejami prehranjuje: ZRKLO, Večji DEL MOŽGANOV, Notranje uho

23. A. carotis externa s svojimi vejami prehranjuje: USTNO VOTLINO, NOSNO VOTLINO

24. A. subclavia s svojimi vejami prehranjuje: DEL PRSTNE stene, ZDORNJI UD

25. A. carotis interna s svojimi vejami prehranjuje: DEL NOSNE VOTLINE, OČESNO VOTLINO

26. A. carotis externa s svojimi vejami prehranjuje: NOSNO IN USTNO VOTLINO

27. A. carotis interna s svojimi vejami NE prehranjuje: VEČJEGA DELA vratu, USTNE VOTLINE, HRBTENJAČE

28. A. carotis externa s svojimi vejami NE prehranjuje: VEČJEGA DELA ZGORNJEGA UDA, OČESNE VOTLINE, VEČJEGA DELA MOŽGANOV, NOTRANJEGA UŠESA

29. A. subclavia s svojimi vejami NE prehranjuje: VEČJEGA DELA vratu, VEČJEGA DELA MOŽGANOV, SPODNJEGA UDA, MOŽGANSKIH OVOJNIC

30. A. carotis interna s svojimi vejami NE prehranjuje: NOSNE IN USTNE VOTLINE, malih MOŽGANOV, PRSNE IN TREBUŠNE stene, ZADAJŠNJEGA DELA velikih MOŽGANOV

31. A. carotis externa s svojimi vejami NE prehranjuje: malih MOŽGANOV, PRSNE IN TREBUŠNE stene, NOTRANJEGA UŠESA, OČESNE VOTLINE, ZADAJŠNJEGA DELA velikih MOŽGANOV

32. A. axillaris: JE KONČNA veja arterije SUBKLAVIJE

33. Aorta thoracica s svojimi vejami prehranjuje: DOJKO, PLJUČA, POŽIRALNIK

34. Truncus coeliacus s svojimi vejami prehranjuje: VRANICO, želodec, TREBUŠNO SLINOVKO

35. Označi organe, ki Jih s svojimi vejami prehranjuje a. mezenterialne superior: Colon TRANSVERSUM, Tanko ČREVO, SLEPO ČREVO

36. Označi organe, ki Jih s svojimi vejami prehranjuje a. mezenterialne inferior: DESCENDENS Colon, Colon SIGMOIDEUM

37. Označi organe, ki Jih s svojimi vejami prehranjuje a. iliaca interna: MIŠICE OB KOLČNEM Sklepu, GLUTEALNO področje

38. Aorta thoracica s svojimi vejami NE prehranjuje: Mišič OB RAMENSKEM Sklepu, ŽELODCA, ZGORNJEGA DELA DVANAJSTNIKA

39. Truncus coeliacus s svojimi vejami NE prehranjuje: SPODNJE polovice DVANAJSTNIKA, KOZE PRSNEGA lasje

40. A. mezenterialne superior s svojimi vejami NE prehranjuje: ZGORNJE polovice DVANAJSTNIKA, SIGMOIDNEGA kolona, ZGORNJEGA DELA Danke

41. A. mezenterialne inferior s svojimi vejami NE prehranjuje: DVANAJSTNIKA, TREBUŠNE SLINAVKE, TANKEGA ČREVESA, Jeter

42. A. iliaca interna s svojimi vejami NE prehranjuje: sigmoidnega kolona, TANKEGA ČREVESA, LEDVIC, ZGORNJEGA DELA Danke

43. Aorta thoracica: poteka V ZADAJŠNJEM MEDPLJUČJU, prehranjuje OSRČNIK, PRESTOPI TREBUŠNO PREPONO V VIŠINI Th 12

44. Aorta thoracica s svojimi vejami prehranjuje: PLJUČA, MEDREBRNE MIŠICE, DOJKO

45. A. mezenterialne superior s svojimi vejami prehranjuje: DEL TREBUŠNE SLINAVKE, SLEPO ČREVO

46. Aorta thoracica s svojimi vejami NE prehranjuje: TREBUŠNE SLINAVKE, SLEPEGA ČREVESA, sigmoidnega kolona

47. A. mezenterialne superior s svojimi vejami NE prehranjuje: PLJUČ, KOZE PRSNEGA Kosa, ORGANOV V MALI MEDENICI, sigmoidnega kolona

48. Parne veje abdominalne aorte so: A. RENALIS, A. OVARICA, A. PHRENICA Nižja

49. Neparne veje abdominalne aorte so: A. mezenterialne inferior, Truncus coeliacus

50. Katera trditev NE velja za A. mesenterico superior: Desna arterij JE KOT VČASIH večja leva, A. Hepatica VČASIH LAHKO IZVIRA IZ ZGORNJE MEZENTERIČNE arterije

51. Katere vene tvorijo v. porto: V. LIENALIS, V. MESANTERICA SUPERIOR, V. GASTRICA SIN.

52. Označi arterije, ki prehranjujejo Tanko črevo: A. MESANTERICA SUPERIOR, TRUNCUS COELIACUS

53. Označi organe, ki Jih prehranjuje s svojimi vejami truncus coeliacus: JETRA, VRANICO, dvanajsternik

54. Truncus coeliacus s svojimi vejami NE prehranjuje: ZGORNJE Površine TREBUŠNE PREPONE, TRANSVERZALNEGA kolona, kolona DESCENDENTNEGA

55. Srce se prehranjuje: IZ VENČNIH ARTERIJ

56. Katera Zila NI neposredna veja aorte: A. CAROTIS communis DEX

57. Katere zile vsebujejo kri, bogato s kisikom: aorto ASCENENS, V. PULMONALIS

58. Valva mitralis je med: LEVIM PREDDVOROM V PREKATOM

59. Za vene velja: njihova STENA JE TANJŠA OD stene arterije, IMAJO Večji premer OD USTREZNIH ARTERIJ, IMAJO ZAKLOPKE, NE UTRIPLJEJO

60. Katera Zila NI veja celiakalnega debla: A. MESANTERICA SUPERIOR, A. MESANTERICA Nižja, A. SUPRARENALIS

61. Venska drenaža Jeter poteka Prek: JETRNIH VEN

62. V veno porto se združita: V. MESANTERICA SUPERIOR IN V. LIENALIS

63. Končni veji abdominalne aorte sta: A. ILIACA communis DEX. IN SIN.

64. A. iliaca interna s svojimi vejami prehranjuje: MEDENIČNO DNO, MATERNICO

65. V. cava superior slabše se izlivata v: Desni PREDDVOR

66. Pljuča prehranjujejo: AA. BRONCHIALES, aorta THORACICA

67. Jajčnikov NE prehranjujejo: TRUNCUS COELIACUS, A. mezenterialne SUPERIOR, A. PHRENICA Nižja, A. PHRENICA SUPERIOR

68. Pljuč NE prehranjuje: TRUNCUS PULMONALIS, A. mezenterialne SUPERIOR, A. PHRENICA Nižja, A. PHRENICA SUPERIOR

69. Jajčnike prehranjuje: A. ILIACA INTERNA, A. OVARICA

70. Nadledvično žlezo prehranjujejo: AA. SUPRARENALES, A. RENALIS

71. Modo prehranjuje: A. TESTICULARIS

72. Pljuča prehranjujejo: aorto THORACICA, AA. BRONCHIALES

73. Katera zaklopka ima dve loputki: MITRALNA, BIKUSPIDALNA

74. Maternico prehranjuje: veja notranje ILIAKALNE arterije, A. UTERINA

75. Spodnjo veno KaVo sestavljata: V. ILIACA communis DEX. IN SIN.

76. Želodec prehranjuje: veja CELIAKALNEGA debla, veja A. HAEPATICE communis

77. Zgornji del danke prehranjuje: A. mezenterialne Nižja

78. Požiralnik prehranjuje: TRUNCUS COELIACUS, veje TORAKALNE AORTE

79. Jetra prehranjuje: veja CELIAKALNEGA debla

80. Želodca NE prehranjuje: A. mezenterialne SUPERIOR, A. ILIACA INTERNA, A. PHRENICA Nižja, A. PHRENICA SUPERIOR

81. Zgornji del danke NE prehranjuje: TRUNCUS COELIACUS, A. mezenterialne SUPERIOR, A. ILIACA INTERNA, aorta THORACICA, A. PHRENICA Nižja

82. Požiralnika NE prehranjuje: A. mezenterialne SUPERIOR, A. ILIACA INTERNA, A. SACRALIS Mediana, A. PHRENICA SUPERIOR

83. Jeter NE prehranjuje: A. LIENALIS, A. mezenterialne SUPERIOR, A. ILIACA INTERNA, aorta THORACICA, A. mezenterialne Nižja

84. Colon sigmoideum prehranjuje: A. mezenterialne Nižja

85. Sečni mehur prehranjuje: veja notranje ILIAKALNE arterije

86. Sečni mehur NE prehranjuje: TRUNCUS COELIACUS, A. mezenterialne SUPERIOR, A. mezenterialne Nižja, A. PHRENICA Nižja, A. PHRENICA SUPERIOR

87. Aortna zaklopka: IMA TRI ŽEPKE, JE MED LEVIM PREKATOM V AORTO

88. Slepo črevo prehranjuje: A. mezenterialne SUPERIOR

89. Slepega črevesa NE prehranjuje: TRUNCUS COELIACUS, A. ILIACA INTERNA, A. PANCREATICA, A. mezenterialne Nižja, A. LIENALIS

90. Vranico prehranjuje: veja CELIAKALNEGA debla

91. Vranice NE prehranjuje: A. mezenterialne SUPERIOR, A. ILIACA INTERNA, A. mezenterialne Nižja, A. PHRENICA Nižja, A. PHRENICA SUPERIOR

92. Veje katerih arterij prehranjujejo organe v mali medenici: A. ILIACA INTERNA

93. Veje katerih arterij prehranjujejo osrčnik: aorto THORACICA, A. PHRENICA SUPERIOR

94. Veje katerih arterij prehranjujejo zgornjo polovico dvanajstnika: TRUNCUS COELIACUS

95. Katera Zila izhaja neposredno iz aortnega loka: A. CAROTIS communis sin., A. SUBCLAVIA SIN., TRUNCUS BRACHIOCEPHALICUS

96. Pljučne vene: prenašajo KRI, BOGATO S KISIKOM, SE IZLIVAJO V LEVI PREDDVOR

97. Truncus pulmonalis: izhaja iz DESNEGA PREKATA, PRENAŠA VENOZNO KRI, SPRVA izhaja PRED AORTO

98. Aorta ascendens: BASE IZVIRA IZ SRCA, NE ZAČETKU izhaja ZA PLJUČNIM DEBLOM, desno OD nje JE V. CAVA SUPERIOR

99. Cavum pericardii leži: MED EPIKARDIJEM V SEROZNIM PERIKARDIJEM

Colon ascendes prehranjuje: A. mezenterialne SUPERIOR
Spodnjo polovico dvanajstnika prehranjuje: A. mezenterialne SUPERIOR
Organe v mediastinumu prehranjuje: aorto THORACICA, A. PHRENICA SUPERIOR
Colon descendens prehranjuje: A. mezenterialne Nižja
Kateri od Naslednjih struktur po rojstvu atrofirata proti postaneta fibrozni vezi: ductus arteriosus V duktusa VENOSUS
Za umbilikalno veno velja naslednja trditev: PRINAŠA KRI, BOGATO SKISIKOM, V JETRNI Lini SE ZDRUŽI Z levo Vėjo PORTALNE VENE, PO ROJSTVU OBLITERIRA V vezi LIG. Lep hepatis
Označi strukture fetalnega krvnega obtoka: ductusa arteriosusa, foramen ovale, duktusa VENOSUS, V. UMBILICALIS
Označi strukture fetalnega krvnega obtoka: AA. UMBILICALES, placento, duktusa VENOSUS, TRUNCUS PULMONALIS
Označi strukturo v katero obliterira arteriozni duktus: ARTERIOZNI ligament
Mezgovne kapilare: SO IZ zgrajene ENDOTELIJA, SE začnejo SLEPO V MEDCELIČNINI, IMAJO Večji premer, KOT JE Premer krvnih KAPILAR
Največji limfatični kanal v telesu je: duktusa THORACICUS
Katera trditev NE velja za vranico: njen PRODUKT SE V IZLOČI skozi želodec LIENALNI DUKTUS
Katera trditev velja za prsni mezgovod: latinsko zanj IME JE duktusa THORACICUS, začne SE V VIŠINI DRUGEGA LEDVENEGA VRETENCA
Katera trditev velja za desni mezgovod: IZLIVA SE V desno SUBKLAVIJSKO VENO, MERI približno 1 CM, Zbira MEZGO IZ DESNEGA DELA PRSNEGA lasje
Katera trditev NE velja za mezgovod ductus thoracicus: zbira MEZGO IZ DESNEGA ZGORNJEGA UDA, začne SE V PRSNI VOTLINI
Katera trditev NE velja za mezgovod ductus lymphaticus DEX.: Začne SE V VIŠINI DRUGEGA LEDVENEGA VRETENCA, zbira MEZGO IZ ORGANOV V MEDENIČNI VOTLINI, JE Največji LIMFATIČNI KANAL, MERI 20 CM
Prsni mezgovod zbira mezgo iz: TREBUŠNE Stene POD POPKOM, leve polovice glave, ORGANOV V TREBUŠNI VOTLINI
Desni mezgovod zbira mezgo iz: Desne polovice glave, desne polovice vratu, DESNEGA ZGORNJEGA UDA
Označi strukture bezgavk: VAS EFFERENS, tesnili
Med limforetikularno tkivo prištevamo: VRANICO, PIŽELJC, KOSTNI MOZEG, BEZGAVKE
Označi strukture vranice: HILUS, BELA PULPA, SINUSOID
Za zdravo vranico velja naslednja trditev: LEŽI VZDOLŽ DESETEGA REBRA, OVIJA JO FIBROZNA Kapsula
Latinsko ime za limfatične vozličke je: NODUS LYMPHATICUS

DIHALA – RESPIRATORNI Aparat

Deli respiratornega aparata so: SINUS frontalis, žrelu, CAVUM Nasi, grlu, BRONCHUS PRINCIPALIS DEX.
Označi strukture zunanjega nosu: narės, ALAE Nasi, DORSUM
Kosti, ki gradijo nosno votlino, so: SITKA, RALO, ČELNICA, NEBNICA
Označi strukture nosne votline: septum Nasi, Concha NASALIS Nižja, LAMINA CRIBROSA, MEATUS Nasi
Nosni pretin tvori: VOMER, LAMINA PERPENDICULARIS SITKE
Svod nosne votline tvorijo naslednje kosti: NOSNICA, ZAGOZDNICA, ČELNICA
Na dno nosne votline tvorijo naslednje kosti: ZGORNJA ČELJUSTNICA, NEBNICA
Stranske stene nosne votline gradijo naslednje kosti: maksile, cancha nasalis nižje, os ethmoidale
Nosni pretin tvorijo naslednje kosti: SITKA, RALO

10. Respiratorni epitelij: JE VEČVRSTNI VISOKOPLAZMATSKI, IMA MIGETALKE

11. Kosti, ki so pnevmatizirane, so: maksile, MASTOIDNI ODRASTEK SENČNICE, SITKA

12. Etmoidalni sinus se odpira: POD zgornjo ŠKOLJKO, POD SREDNJO ŠKOLJKO

13. Označi strukture v katere se odpira frontalni sinus: OČESNA votlina

14. Sfenoidalni sinus se odpira: NAD zgornjo NOSNO ŠKOLJKO

15. Označi strukture v katere se odpira maksilarni sinusi: HODNIK POD SREDNJO NOSNO ŠKOLJKO, MEATUS Nasi MEDIU

16. Celice bradavičarja se odpirajo: V BOBNIČNO VOTLINO

17. Grkljana leži: V srednjem Delu vratu, telesa OD 4 DO 6 telesa VRATNEGA VRETENCA, PRED ŽRELOM

18. Ogrodje grla sestavljajo: CARTILAGO CRICOIDEA, CARTILAGO EPIGLOTTICA, CARTILAGO THYROIDEA

19. Prominentia laryngea je: Adamovo JABOLKO, OSTRI KOT ŠČITASTEHA HRUSTANCA

20. Hrustanci grla so: PIRAMIDASTI HRUSTANEC, ŠČITASTI HRUSTANEC, ARITENOIDNI HRUSTANEC, KRIKOIDNI HRUSTANEC, POKLOPEC

21. Označi strukture, ki se NE nahajajo v zadajšnjem medpljučju: ARCUS aortae, V. BRACHICEFALICA DEX., Sapnik

22. Pljuča prehranjujejo: AA. BRONCHIALES, aorta THORACICA

23. Bora vocalis poteka: S ŠČITASTEGA DO PIRAMIDASTEGA HRUSTANCA

24. Bora vocalis je: GLASILKA, SLUZNIČNA Guba

25. Glasilki tvori: M. VOCALIS, LIG. VOCALE, SLUZNICA

26. Epitelij, ki zajema glasilke, je: VEČSKLADNI ploščati

27. Označi strukture laringealne votline: VENTICULUS, SACCULUS, vestibulum, Bora VESTIBULARIS

28. Sapnik poteka: PRED POŽIRALNIKOM, VRATNEGA OD 6 DO 4 PRSNEGA VRETENCA

29. Bifurcatio trachaea leži: ZA AORTNIM LOKOM, V VIŠINI telesa 4 PRSNEGA VRETENCA

30. Epitelij, ki pokriva sapnik, je: VEČVRSTNI VISOKOPLAZMATSKI, opremljen Z MIGETALKAMI

31. V žlebu med požiralnikom v sapnikom poteka: N. LARYNGEUS RECURRENS

32. Označi strukture, ki se NE nahajajo v zadajšnjem medpljučju: ascendens aorto, V. CAVA SUPERIOR

33. Največji hrustanec grla je: CARTILAGO THYROIDEA

34. Katera struktura je del dihalnega iz prebavnega trakta: žrelu

35. Označi strukture, ki se NE nahajajo v zadajšnjem medpljučju: V. BRACHIOCEFALICA SIN., Osrčnika, V. CAVA Nižja, končni DEL VENE V. AZYGOS

36. Katera struktura zapira vhod v respiratorni trakt pri požiranju: epiglotisu

37. Označi strukture mediastinuma: priželjc, COR, ARCUS aortae, požiralnika, sapnika, VSI zgoraj OMENJENI ORGANI

38. Za cartilago thyroideo velja: IMA IZBOKLINO PROMINENTIA LARYNGEA, sestavlja Ogrodje GRLA, ZGRAJEN JE IZ HIALINE HRUSTANČEVINE

39. Za cartilago thyroideo velja: SESTAVLJEN JE IZ DVEH plošč, IMA ROGOVA Cornu INFERIUS ET SUPERIUS

40. Cartilago thyroidea ima naslednje značilnosti: se stka v Sklepu z obročastim hrustancem

41. Cartilago thyroidea ima naslednje značilnosti: JE NEPAREN, ZGRAJEN IZ HIALINE HRUSTANČEVINE

42. Cartilago cricoidea ima naslednje značilnosti: sestavlja Ogrodje GRLA, LEŽI POD ŠČITASTIM HRUSTANCEM, ZGRAJEN IZ HIALINE HRUSTANČEVINE

43. Cartilago cricoidea ima naslednje značilnosti: IMA OBLIKO PEČATNEGA PRSTANA

44. Cartilago cricoidea ima naslednje značilnosti: SPREDAJ JE NIŽJI IN VIŠJI ZADAJ, LEŽI POD PIRAMIDNIM HRUSTANCEM

45. Cartilago cricoidea ima naslednje značilnosti: JE NEPAREN, ZGRAJEN IZ HIALINE HRUSTANČEVINE

46. Cartilago arytenoidea ima naslednje značilnosti: JE PAREN, sestavlja Ogrodje GRLA, delno ZGRAJEN JE IZ HIALINE HRUSTANČEVINE

47. Cartilago arytenoidea ima naslednje značilnosti: IMA OBLIKO Piramide, delno SESTAVLJENJE JE IZ ELASTIČNE HRUSTANČEVINE

48. Cartilago arytenoidea ima naslednje značilnosti: SE STIKA V Sklepu Z OBROČASTIM HRUSTANCEM, JE PAREN

49. Cartilago arytenoidea ima naslednje značilnosti: IMA ODRASTEK processus VOCALIS, IMA štiri ploskve, JE delno ZGRAJEN JE IZ ELASTIČNE HRUSTANČEVINE, delno ZGRAJEN JE IZ HIALINE HRUSTANČEVINE

50. Cartilago epiglottica ima naslednje značilnosti: LEŽI NAD VHODOM V grlo, sestavlja Ogrodje GRLA

51. Cartilago epiglottica ima naslednje značilnosti: S PROSTIM ROBOM JE NAGNJEN NAVZAD V Navzgor, SESTAVLJEN JE IZ ELASTIČNE HRUSTANČEVINE

52. Cartilago epiglottica ima naslednje značilnosti: IMA OŽINO CARINA EPIGLOTTICA

53. Cartilago epiglottica ima naslednje značilnosti: JE NEPAREN, V SREDIN JE ZADEBELJEN V greben, ZGRAJEN JE IZ ELASTIČNE HRUSTANČEVINE

54. Razporeditev pljučnih režnjev je naslednja: Desni TRIJE NA STRANI IN DVA NA LEVI

55. Radix pilmonalis sestavljajo: BRONCHUS PRINCIPALIS, A. PULMONALIS, VV. BRONCHIALES

56. Pljučni Koren sestavljajo: ENA PLJUČNA arterij, DVE PLJUČNI VENI, SAPNICA

57. Sapnica se razcepi na: Desni SRANI NA TRI veje, LEVI STRANI NA DVE VEJI

58. Respiratorni bronhioli so zgrajeni iz: RESPIRATORNEGA EPITELIJA, GLADKEGA MIŠIČJA

59. Pljučni mešički imajo: ENOSKLADNI ploščati EPITELIJ, BOGATO MREŽO krvnih KAPILAR

60. Lobarne veje sapnice so zgrajene iz: GLADKEGA MIŠIČJA, RESPIRATORNEGA EPITELIJA, HRUSTANČNEGA tkiva

61. Spodnja meja pljuč sega: V AKSILARNI ČRTI DO 8. REBRA, OD 6 DO PRSNICI. REBRA

62. Označi strukture pljuč: LOBUS SUPERIOR, HILUS, facies MEDIASTINALIS

63. Pljuča so zgrajena iz: veziva, bronhialnega vejevja, hrustančnega tkiva

64. Katera struktura NI serozna mrena: PIA, Glia

65. Kateri organ razdeli medpljučje v sprednji del v zadajšnji: sapnik

66. Recessus pleurae je Žep med: DELI STENSKE POPRSNICE

67. V sprednjem medpljučju so: SRCE, končni DEL VENE V. AZYGOS, Thymus

68. V sprednjem medpljučju so: ascendens aorto, V. CAVA SUPERIOR

69. V sprednjem medpljučju so: V. BRACHIOCEFALICA SIN., OSRČNIK, V. CAVA Nižja, končni DEL VENE V. AZYGOS

70. V sprednjem medpljučju so: ARCUS aortae, V. BRACHIOCEFALICA DEX.

71. V sprednjem medpljučju se NE nahajajo: želodec, SAPNIK, POŽIRALNIK

72. V sprednjem medpljučju se NE nahajajo: MEDREBRNE arterije, PRSNI MEZGOVOD, V. HEMIAZYGOS, N. Vagus

73. V sprednjem medpljučju se NE nahajajo: NN. SPLANCHNICI, aorta DESCENDENS

74. V sprednjem medpljučju se NE nahajajo: BRONHIALNE arterije, SAPNIK, TRUNCUS SYMPATICUS, V. HEMIAYZGOS

75. V zadajšnjem medpljučju so: MEDREBRNE arterije, PRSNI MEZGOVOD, V. HEMIAYZGOS, N. Vagus

76. V zadajšnjem medpljučju so: POŽIRALNIK, V. AZYGOS

77. V zadajšnjem medpljučju so: NN. SPLANCHNICI, aorta DESCENDENS

78. V zadajšnjem medpljučju so: BRONHIALNE arterije, TRUNCUS SYMPATICUS, V. HEMIAYZGOS

79. V zadajšnjem medpljučju se NE nahajajo: SRCE, želodec, sapnik, priželjc

SEČILA – UROPOETIČNI APARAT

Ledvica leži: EKSTRAPERITONEALNO, V VIŠINI prvih LEDVENIH VRETENC, OB HRBTENICI
Desna ledvica leži: níže OD Leve ZARADI Jeter, POLOŽAJ LEDVIC SE spreminja
Velike ledvične čašice imenujemo: CALICESRENALES MAJORES
Ledvične cevčice imenujemo: TUBULI RENALIS
Latinsko ime za sečevod je: Sečevod
Pelvis renalis je latinsko ime za: LEDVIČNI MEH
Vdolbina med sečnim mehurjem v maternico je: EXAVATIO VESICOUTERINA
Latinsko ime za špranjo v ledvični Lini je: SINUS RENALIS
Označi strukture nefrona: VAS AFFERENS, MALPIGIJEVO TELESCE, HENLEJEVA PENTLJA, VAS AFFERENS

10. Latinsko ime za vrhove ledvičnih piramid je: brbončasta renales

11. Katera struktura NI del ženskega urinarnega trakta: SALPINX

12. Katera trditev NE velja za sečevod: LEŽI INTRAPERITONEALNO

13. Prostor med sečnim mehurjem v simfizo je: Spatium RETROPUBICUM

14. Kateri organ Lahko ob hipertrofiji zapre izhod urina iz sečnega mehurja: prostata

15. Označi pravilno trditev za ledvico: JE PAREN ORGAN, približno LEŽI V VIŠINI prvih DVEH LEDVENIH VRETENC, OVIJA JO Močna VEZIVNA ovojnica

16. Označi strukture ledvice: CORTEX, Medulla, Piramide

17. Osnovna funkcionalna v gradbena enota ledvic je: NEPHRON

18. Latinsko ime za odvodno arteriolo glomerula je: VAS EFFERENS

19. Glomerulih obdaja: BOWMANNOVA Kapsula, CAPSULA glomeruli

20. Vdolbina med sečnim mehurjem v Danko je: EXCAVATIO RETROVESICALIS

21. Latinsko ime za ledvični meh je: medenico RENALIS

22. Za desno ledvico velja, da: SPREDAJ SE JI PRILAGAJAJO JETRA, LEŽI níže OD Leve

23. Ledvica je: RETROPERITONALNI ORGAN, OVITA Z MOČNO VEZIVNO OVOJNICO, BOGATO PREKRVAVLJENA, OB HRBTENICI

24. Nephron je: OSNOVNA ENOTA LEDVIC, V SREDICI IN SKORJI

25. Sečevod: IMA V sredini mnogo GLADKEGA MIŠIČJA, JE POKRIT S PREHODNIM EPITELJEM, OD ZUNAJ GA OBDAJA PLAST VEZIVA

26. Vas afferens je latinsko ime za: DOVODNO ARTERIOLO V GLOMERULUSU

27. Carpusculum renis: latinsko IME JE ZA MALPIGHIJEVO TELESCE, LEŽI V LEDVIČNI SKORJI

28. Sečni mehur leži: V SPREDNJEM Delu MEDENIČNE VOTLINE, ZA SIMFIZO

29. Sečnica je latinsko ime za: SEČNICO

30. Medulla renis je: latinsko IME ZA LEDVIČNO SREDICO, PROGASTEGA VIDEZA, ZGRAJENA IZ piramid

31. Cortex renis je: ZRNATEGA VIDEZA, latinsko IME ZA LEDVIČNO SKORJO, NA OBODU LEDVIC

32. Označi strukture sečnega mehurja: corpus, APEX, FUNDUS

33. Vesica urinaria ima: Prehodni EPITELIJ, TRI PLASTI GLADKEGA MIŠIČJA

34. Označi strukture sečnega mehurja: TRIGONUM VASICAE, OBLITERIRAN URAHUS, Corpus

35. Excavatio rectovesicalis je prostor: MED DANKO IN SEČNIM MEHURJEM

36. Sečni mehur: LEŽI EKSTRAPERITONEALNO, LEŽI SUBPERITONEALNO, JE MESTOMA POKRIT S PERITONEJEM, LEŽI PREPERITONEALNO

37. Spatium retropubicum: LEŽI ZA SIMFIZO, LEŽI PRED SEČNIM MEHURJEM, GA IZPOLNJUJE MAŠČOBNO tkivo, GA IZPOLNJUJEJO VENE

38. Excavatio vesicouterina je prostor: SEČNIM MED MEHURJEM V MATERNICO

39. Sečnica je latinsko ime za: SEČNICO

40. Ženska sečnica: JE KRAJŠA OD MOŠKE SEČNICE, poteka V sprednji Steni NOŽNICE

41. Sečnica feminina: JE DOLGA 4 cm, Se začne Z USTJEM OSTIUM URETHRAE INTERNUM, njena MIŠIČNA PLAST vsebuje mnogo ELASTIČNEGA tkiva

42. Epitelij sečnice: JE PREHODNEGA TIPA

43. Sečevod je latinsko ime za: SEČEVOD

44. Sfinktrske urethrae Notranja je: IZ GLADKEGA MIŠIČJA, latinsko IME ZA Notranji SFINKTER SEČNICE

45. Označi strukture ledvice: CAPSULA fibrosa, MALPIGHIJEVO TELESCE

46. Označi strukture sečnega mehurja: TRIGONUM VESICAE, LIG. UMBILICALE MEDIANUM

47. Označi strukture moške sečnice: M. sfinktrske URETHRAE EXTERNUM, OSTIUM URETHRAE INTERNUM, OSTIUM URETHRAE EXTERNUM

48. Sečevod poteka: RETROPERITONEALNO, V MEDENICI, OB Stranski Steni MEDENICE

49. Sečevod ima: Prehodni EPITELIJ, Debelo PLAST GLADKEGA MIŠIČJA, VEZIVNO ELASTIČNO ADVENTICIJO

50. Število klinično pomembnih ožin sečevoda je: TRI

51. Katera struktura je ekstraperitonealna: LEDVICA, NADLEDVIČNA ŽLEZA, SEČEVOD, TREBUŠNA SLINAVKA

52. Katera trditev NE velja za ledvico: LEŽI V MALI MEDENICI

53. Ožine sečevoda so na Naslednjih mestih: OB IZSTOPU IZ NADLEDVIČNEGA MEHA, OB VHODU V MEDENICO, OB VHODU V SEČNI MEHUR, NA VSEH zgoraj OMENJENIH MESTIH

54. V trebušni votlini, desni sečevod križa: KOREN OPORKA, GONADNE ZILE

55. Označi strukture, ki Jih križa sečevod v medenici: duktusa DEFERENS, A. UTERINA

56. Parne strukture so: REN, medenico RENALIS, sečevod

57. Neparne strukture so: sečnice MASCULINA, VESICA URINARIA, sečnica FEMININA

Moška SPOLOVILA – moški GENITALNI Aparat

Označi strukture interstijskega tkiva moda: Bogata KAPILARNA MREŽA, VEZIVNO tkivo, LEYDIGOVE celice
Leydigove celice: SO Endokrina ŽLEZA, IZLOČAJO TESTOSTERON, IMAJO BOGATO MREŽO GLADKEGA ENDOPLAZMATSKEGA RETIKULUMA
Modo je: Endokrina ŽLEZA, EKSOKRINA ŽLEZA, SEKUNDARNO INTRAPERITONEALNI ORGAN, primarno EKSTRAPERITONEALNI ORGANOV
Ovojnice moda so: Tunica ALBUGINEA, Tunica DARTOS, Tunica vaginalis testisa
Označi strukture testisa: mrežja testisa, TUBULI SEMINIFERI, LOBULI
Spermatogeneza je možna: OB Visoki starosti, OD PUBERTETE dalje
Sertolijeve celice: SO V CEVKAH TUBULI SEMINEFERI, SO OPORNE celice
Semenčice: SE RAZVIJEJO V ZVITIH CEVKAH MODA, SO SHRANJENE V OBMODKU, SO SHRANJENE V SEMENJAKU
Modnik je zgrajen iz: FASCIJE TREBUŠNIH mišica, SEROZNE MRENE, PIGMENTIRANE KOZE

10. Označi strukture modnika: Tunica DARTOS, TUNIVA vaginalis testisa, fascie superficialis

11. Označi strukture prostate: APEX, LOBUS DEX., LOBUS SIN

12. Obsečnica: LEŽI POD SEČNIM MEHURJEM, IZLOČA ALKALEN MEDIJ, JE POD VPLIVOM TESTOSTERONE, vsebuje TUBULOALVEOLARNE ŽLEZE

13. Prostata: vsebuje GLADKO MIŠIČNO tkivo, IMA TRDO KONSISTENCO, vsebuje VEZIVNO tkivo, LAHKO vsebuje KONKREMENTE

14. Prostata: OBDAJA DEL SEČNICE, LEŽI ZA SPODNJIM ROBOM SIMFIZE, LEŽI NA MEDENIČNI PREPONI

15. Vesicula seminalis: IMENUJEMO JO SEMENJAK, IZLIVA SE V SEMENOVOD, IMA VIDEZ MEHURČKA

16. Semenjak: JE Parna ŽLEZA, njegov IZLOČEK vsebuje mnogo sladkorja, LEŽI LATERALNO OD ampulo SEMENOVODA

17. Obsečnica izloča: ALKALEN LEPLJIV IZLOČEK, UGODEN MEDIJ ZA SEMENČICE

18. Obmodek je latinsko ime za: OBMODEK

19. Označi strukture obmodka: oglavje, duktusa EPIDIDYMIDIS, Cauda

20. Latinsko ime za semenovod je: duktusa DEFERENS

21. Ductus deferens: poteka skozi INGVINALNI KANAL, križa SEČEVOD, SE Siri V AMPULO

22. Semensko povesmo sestavljajo: SEMENOVOD, V. TESTICULARIS, M. CREMASTER

23. Moška sečnica: zajema JO Prehodni EPITELIJ, poteka skozi Corpus SPONGIOSUM PENIS

24. Izvodilce žleze glandula bulbourethralis se odpira v: SPONGIOZNI DEL SEČNICE

25. Glandula bulbourethralis: Njeno IZODILO SE ODPIRA V SEČNICO, LEŽI V MEDENIČNI PREPONI

26. Moška sečnica je: Dolga približno 25 CM, Daljša od ženske sečnice

27. Moška sečnica poteka skozi: OBSEČNICO, moški SPOLNI UD, MEDENIČNO PREPONO

28. ODSEKI sečnice so: Pars DIAPHRAGMATICA, Pars spongioza, Pars INTRAMURALIS, Pars PROSTATICA

29. Ožine moške sečnice so: OSTIUM URETHRAE INTERNUM, OSTIUM URETHRAE EXTERNUM, Pars DIAPHRAGMATICA, Pars INTRAMURALIS

30. Pars diaphragmatica moške sečnice: JE Ozki DEL SEČNICE

31. Pars prostatica moške sečnice: v ta odsek se odpira: BRIZGNIK

32. Pars spongioza moške sečnice poteka: V BRECULU SEČNICE

33. Spongiozni del moške sečnice: JE NAJDALJŠI odsek SEČNICE, VANJ SE ODPIRA ŽLEZA GLANDULA BULBOURETHRALIS, glavica SPOLNEGA UDA IMA RAZŠIRJEN Predel Fosse NAVICULARIS

34. Bracilno tkivo gradijo: CAVERNAE, GLADKO MIŠIČJE, RAZTEGLJIVI KRVNI PROSTOR

35. Za corpus spongiosus so značilni: CORONA GLANDIS, GLANS PENIS, PENIS BULBUS

36. Za corpus cavernosus so značilni: CRURA PENIS

37. Koža, ki pokriva spolni ud: DELA DUPLIKATURO, NIMA MAŠČEVJA V PODKOŽJU, V sredini JO veze Z GLAVICO PENISA FRENULUM

38. Cevka, ki vodi semenčice do sečnice je v Nadaljevanje cevke obmodka, se imenuje: duktusa DEFERENS

39. Obsečnica: OBDAJA PROKSIMALNI odsek SEČNICE, LEŽI POD SEČNIM MEHURJEM, POČIVA NA MEDENIČNI PREPONI, SPREDAJ meji NA SIMFIZO

40. Označi strukture moškega spolnega antena: CRURA PENIS, CAVERNAE, PREPUTIUM

41. Ductus ejaculatorius je del: SEMENOVODA

42. Corona glandis je del: MOŠKEGA SPOLNEGA UDA

43. Označi strukturo katere del je pars intramuralis je del: URETHRAE

44. Označi strukturo, ki jo obdaja Ona vaginalis: testisa

45. Označi strukture obmodka: Cauda, duktusa EPIDIDYMIDIS, Caput

46. Označi strukture prostate: APEX, podlaga, LOBUS DEX.

47. Corpora Cavernosa gradijo: moški SPOLNI UD, ŠČEGETAVČEK

48. Pri modniku je fascie superficialis: TIK POD KOŽO, Nadaljevanje FASCIJE TREBUŠNE stene, tudi ZGRAJENA IZ GLADKEGA MIŠIČJA

49. Preputium je Guba: KOZE, je del: PENISA

50. Septula testisa so zgrajena iz: ČVRSTEGA VEZIVA

51. Označi strukture modnika: Tunica vaginalis testisa, Tunica DARTOS, fascie superficialis, INTEGUMENTUM COMMUNE

52. Označi strukturo katere del je pars prostatica: uretre

53. Tunica dartos gradi: MODNIK

54. Pomožne spolne žleze pri moškem so: OBSEČNICA, SEMENJAK, BULBOURETRALNA ŽLEZA

55. Pomožne spolne žleze pri moškem: PROIZVAJAJO MEDIJ, V KATEREM PLAVAJO SEMENČICE

56. Tok navicularis je del: MOŠKE SEČNICE

57. Mrežja testisa je del: MODA

58. Pars diaphragmatica je del: MOŠKE SEČNICE

59. Ductus epididymidis je del: OBMODKA

60. Frenulum preputii je del: MOŠKEGA SPOLNEGA UDA

61. Fascia superficialis modnika gradi: MEDIANI PRETIN, KI RAZDELI MODNIK V DVA prostora, vsebuje: FASCIO TREBUŠNE stene, TUNICO DARTOS

62. Označi strukturo za katero so značilni levi, desni v srednji reženj: prostata

63. Corpus spogiosum gradi: moški SPOLNI UD

64. Parni deli moški spolovil so: modo, SEMENJAK, OBMODEK, BULBOURETRALNA ŽLEZA

65. Neparna dela moški spolovil sta: OBSEČNICA, SPOLNI UD

ŽENSKA SPOLOVILA – ŽENSKI GENITALNI Aparat

Ovarium: JE gonada, IZLOČA ŽENSKE SPOLNE hormona, V NJEM DOZOREVAJO JAJČECA
Jajčnik deklice pred puberteto: je gladek, ima primarne FOLIKLE
Za pri primordialne folikle je značilno: NJIHOVO ŠTEVILO JE DOLOČENO ŽE OB ROJSTVU, PLODNEM V OBDOBJU JIH DOZORI LE NEKAJ STO, RAZVIJEJO SE V EMBRIONALNI dobi
Označi strukture GRAFFOVEGA FOLIKLA: tekočina FOLLICULI, CORONA radiata, skrinja, zunanji, snemati granulosa, skrinja INTERNA
Corpus luteum nastane: PO OVULACIJI, IZ EPITELIJA TERCIARNEGA FOLIKLA, IZ membrane GRANULOZE
Corpus luteum: IMA rumeno barvo, LIPOIDNO vsebuje snov, je največji V NOSEČNOSTI, IZLOČA progesteron, estrogen IZLOČA
Ovarium leži: INTRAPERITONEALNO, V KOTANJI Fossa OVARICA, OB RAZCEPIŠČU arterije ILIACA communis, NA LATERALNI steni MEDENICE
Medica je latinsko ime za: PRESREDEK
Vezi jajčnika so: LIG. OVARII proprium, MESOVARIUM

10. Lig. Suspensorium ovarii veze: TUBARNI POL JAJČNIKA NA LATERALNO MEDENIČNO Steno

11. Tuba uterina je: SALPINX, JAJCEVOD

12. Lig. Ovarii proprium veze: MATERNIČNI POL JAJČNIKA NA MATERNICO

13. Označi strukture jajčnika: HILUS, Margo LIBER, EXTREMITAS UTERINA

14. Označi strukture jajčnika: MAGRO MESOVARICUS, HILUS, FOLIKLI

15. Označi strukture jajcevoda: INFUNDIBULUM, OSTIUM UTERINUM, isthmus

16. Označi strukture jajcevoda: OSTIUM OBDOMINALE, PLICAE, TUBARIAE, FIMBRIAE

17. Označi strukture maternice: FUNDUS, PORTIO, materničnem vratu

18. Označi strukture maternice: isthmus, prekop CERVICIS, FUNDUS, PORTIO

19. Označi strukture nožnice: Djevičnjak, FORNIX, RUGAE

20. Označi strukture nožnice: RUGAE, PARIES PASTERIOR, FORNIX

21. Označi strukture ženskega srama: MONS veneris, RIMA PUDENDI, Klitoris

22. Označi Vagine značilnosti: VEČSKLADNI ploščati EPITELIJ, EPITELIJSKE celice bogate Z GLIKOGENOM, RUGEA, Djevičnjak

23. Cervix je del: MATERNICE

24. Kateri organ NI del ženskih spolovil: uretre

25. Oplojeno jajčece se normalno ugnezdi v: MATERNICI

26. Oocit nastane v: JAJČNIKU

27. Katera struktura NI del jajčnika: OSTIUM UTERINUM, PORTIO

28. Katera struktura NI del jajcevoda: FUNDUS, RUGAE

29. Označi strukture, ki Jih NE opisujemo pri maternici: GLANDULA VESTIBULARIS VELIKI, ampulla, FIMBRIAE

30. Označi strukture, ki Jih NE opisujemo pri jajcevodu: BARTHOLINIJEVE ŽLEZE, MONS PUBIS, RUGAE

31. Označi strukture, ki Jih NE opisujemo pri ženskem sramu: isthmus, FOLIKLOV EPITELIJ, Corpus albicans

32. Označi strukture, ki Jih NE opisujemo pri nožnici: PERIMETRIUM, CRURA CLITORIDIS, FIMBRIAE TUBAE, PREPUTIUM

33. Označi strukture, ki Jih opisujemo pri nožnici: GLANDULAE VESTIBULARES MINORES, RUGAE

34. Označi strukture, ki Jih NE opisujemo pri jajčniku: Pars UTERINA, OSTIUM maternico INTERNUM, isthmus TUBAE, RUGAE, materničnem vratu

35. Označi strukture, ki Varen začetek serozna mrena: LIG. Lep maternico, LIG. RECTOUTERINUM

36. Medica: poteka PRI ŽENSKAH OD ANALNE DO UROGENITALNE ODPRTINE, JE KOŽNO področje, JE PRI ŽENSKAH OŽJI KOT PRI MOŠKIH, poteka PRI MOŠKIH OD ANALNE ODPRTINE DO Korena MODNIKA

37. Pri menstruacijskem ciklusu je faza sekrecije: TAKOJ PO OVULACIJI, faza RAZRAŠČANJA ŽLEZ V ENDOMETRIU, faza KO SE pripravi MATERNICA ZA VGNEZDENJE JAJČECA

38. Vezi, ki vežėjo maternico so: LIG. VESICOUTERINUM, LIG. Lep maternico, LIG. SACROUTERINUM, LIG. LATUM maternico

39. Vezi, ki vežėjo jajčnik so: LIG. OVARII proprium, LIG. SUSPENSORIUM OVARI

40. Vez, ki veze jajcevod na ligament lig latum maternico, je: MESOSALPINX

41. Struktura, ki NI del maternice je: Tunica ALBUGINEA

42. Fáze menstuacijskega ciklusa so: menstruacije, OVULACIJA, REPARACIJA, PROLIFERACIJA, SEKRECIJA

43. Označi strukture, ki Jih NE opisujemo pri jajčniku: Pars BASALIS, Pars FUNCTIONALIS, PERIMETRIUM, endometrij

Koža – INTEGUMENTUM COMMUNE

Dejavniki ki vplivajo na barvo kože so: debelina POROŽENELE PLASTI, KOLIČINA KOŽNEGA Barvila, PREKRVLJENOST, prosojnost
Plasti kože so: podkožju, corium, povrhnjica, dermis
Označi strukture kože: brbončasta, stratum GEMINATIVUM, MELANOCITI, Pili, KERATINOCITI
Povrhnjico je latinsko ime za: VRHNJICO
Vrhnjica kože ima: VEČSKLADNI ploščati EPITELIJ
Povrhnjico: vsebuje MELANOCITE, GENERIRA DLAKE, vsebuje KARATINOCITE
Corium je: DEBELEJŠI OD VRHNJICE, MREŽA VEZIVNIH VLAKEN
Dermus je latinsko ime za: USNJICO
Podkožju je: SININIM ZA PANNICULUS ADIPOSUS, latinsko IME ZA PODKOŽJE

10. Najdebelejša koža je na: VOLARNI STRANI ROKE, PLANTARNI STRANI NOGE, NA hrbtu

11. Vrhnjica IMA: MELANOCITE, KERATINOCITE

12. V epidermisu opisujemo: POROŽENELE PLOŠČATE celice, IZVODILA ZNOJNIC, melanina, ZARODNE celice

13. Stratum corneum vsebuje: PLOŠČATE celice BREZ Jedra, keratin, POROŽENELE celice, celice KI SE NENEHNO LUŠČIJO

14. Barva kože je odvisna od: Zunanje TEMPERATURE, PREKRVAVLJENOSTI, KOŽNEGA PIGMENTA, Količine HEMOGLOBINA V krvi, DEBELINE KOZE

15. V dermisu so: läsni FOLIKLI, FOJNICE, ZNOJNICE, NEUREJENA VEZIVNA vlakna, ČUTILNE celice

16. Elastična vlakna kože so: V DERMISU, V starosti manj elastična

17. Derivati vrhnjice so: DLAKE, NOHTI, ZNOJNICE, LOJNICE, DIŠAVNICE

18. Lojnice so: HOLOKRINE ŽLEZE, navadno OB LASNEM FOLIKLU, POD VPLIVOM SPOLNIH HORMONOV

19. Znojnice so: RAZPOREJENE Skoraj PO VSEM Teles, TUBULARNE ŽLEZE, MEROKRINE ŽLEZE

20. Dišavnice so: V PAZDUHI, funkcionalne SELE PO PUBERTETI

21. Za glandulae sudoriferae velja: DA SO ŽLEZE ZNOJNICE, NAJDEMO JIH PO VSEJ koží, IZVODILO VODI NA POVRŠINO KOŽE

22. Za glandulae sudoriferae velja: Največ JIH JE NA DLANEH IN PODPLATIH, NIMAJO POVEZAVE Z LASNIM MEŠIČKOM

23. Za glandulae sebaceae velja: NA DLANEH IN PODPLATIH JIH NI, SO ŽLEZE LOJNICE, V glavnem IZLOČAJO V läsni FOLIKEL

24. Za glandulae sebaceae velja: LEŽE OB LASNEM MEŠIČKU, NAJDEMO JIH V ZUNANJEM SLUHOVODU

ENDOKRINE ŽLEZE – GLANDULAE SINE DUCTIBUS

Možganski privesek: JE POVEZAN S HIPOTALAMUSOM PREK INFUNDIBULUMA, JE NADREJENA Endokrina ŽLEZA
Označi strukture nadledvične žleze: GLOMERULOZNA PLAST, PLAST MREŽASTA, HILUS, SREDICA
Ščitnica: Njena gradbena ENOTA JE FOLIKEL
Corpus pineale: V starosti KALCINIRA, GA OVIJA ovojnica PIA Mater, LEŽI NAD VHODOM V MOŽDANSKI VODOVOD, IZLOČA melatonin
Latinsko ime za obščitnico je: GLANDULA PARATHYROIDEA
Hypophysis je latinsko ime za: MOŽGANSKI PRIVESEK
Glandula thyroidea je latinsko ime za: ŠČITNICO
Corpus pineale je latinsko ime za: ČAŠARIKO
Med parne endokrine žleze uvrščamo: NADLEDVIČNO ŽLEZO, MoDo

10. Med neparne endokrine žleze uvrščamo: TREBUŠNO SLINOVKO, ŠČITNICO, ČEŠARIKO

11. Označi strukture češarike: EPIFIZNI PESEK

12. Označi strukture oz. sestavine ščitnice: KOLOID, LOBUS SIN., FOLIKEL, FOLIKULARNE celice

13. Označi strukture ščitnice: VČASIH LOBUS pyramidalis, tesnili, ductus THYROGLOSUS PRI EMBRIJU

14. Označi strukture ščitnice: LOBUS DEX., Ductus THYROGLOSUS PRI EMBRIJU, LOBUS SIN

15. Označi strukture nadledvične žleze: facies RENALIS, CORTEX, fascie RENALIS

16. Označi strukture nadledvične žleze: Medulla, ZONA FASCICULATA

17. Označi strukture nadledvične žleze: ZONA FASCICULATA, ZONA GLOMERULOSA, Medulla, ZONA retikularis

18. Označi strukture možganskega priveska: LOBUS POSTREIOR, LOBUS anterior, INFUNDIBULUM

Dodaj odgovor