Možni zapleti pri aspiraciji dihalnih poti skozi tubus

Kašelj je zaščitni refleks, ki teži k očiščenju dihalnih poti, dražečih snovi, vnetnih produktov. Kašelj je krčevit iztis zraka. Predstavlja obrambnim mehanizem, s katerim odstranimo tujek ali sluz iz dihalnih poti. Nastane zaradi pospešenega izdiha pri nenadnem odprtju glasilk, pri čemer se izčisti spodnja dihalna pot.

Na kašelj silijo:

  • Vdihani plini,
  • Obolenja dihalnih poti (laringitis, traheitis, bronhitis, pneumonia),
  • Tujki v dihalni ali prebavni cevi.

Kašelj je simptom obolenja pljuč in sapnic. Dražljaj za kašelj pogosto nastane v zgornjih dihalnih ali večjih sapnicah, lahko pa se sproži tudi iz drugih organov ali psihično.

Po vzroku ločimo:

  • Spremljajoči kašelj, ki nastane po infekciji dihalnih poti in je občasno povezan z izmečkom (produktivni kašelj),
  • Dražeč kašelj, ki nastane pri vdihavanju dražečih plinov, prahu, kemikalij. Je suh in piskajoč,
  • Kašelj zaradi psihičnih stresov, je pa hrapav in suh. Pogosto je pokašljevanje znak psihičnih motenj, npr. preobremenitev,…

2.2. IZMEČEK-sputum

Je izloček (sekret) bronhialne sluznice, ki nastaja zaradi povečanega izločanja sluzi. Izkašljevanje izmečka iz pljuč in dihalnih poti imenujemo kašljanje-ekspektoracija. Zdrav človek se do določene meje brani pred škodljivimi snovmi v vdihanem zraku. Zastajoča sluz predstavlja zaporo, oviro v prehodnosti dihalnih poti in nevarnost, da zapre zmanjšane sapnice. Zato moramo poskrbeti za pomoč pri izločanju izmečka.

Pri izmečku opazujemo:

  • Količino izmečka-odčitamo in zabeležimo (dokumentiramo),
  • Lastnosti izmečka-ta je lahko serozen (voden, tekoč), sluzav, krvav, gnojen,
  • Pljuvanje krvi (krvavi kašelj) imenujemo hemoptea.

 

 

3.1 TUBUS

Ta pripomoček vzdržuje prosto dihalno pot tako, da odriva jezik od zadnje stene žrela. Uporabljamo ga pri neintubiranih in globoko nezavestnih osebah. Če bi ga uporabili pri osebah, ki niso globoko nezavestne, bi s tem pripomočkom lahko sprožili bruhanje ali laringospazem. Pomembna je pravilna vstavitev ustno – žrelnega tubusa, ker napačna lahko povzroči zaporo dihalne poti (lahko potisne jezik v hipofarinks).

 

  1. ASPIRACIJA

Se uporablja v primeru, ko bolnik z izkašljevanjem ne more izločiti izmečka. Aspiracijo izvajamo z aspiracijsko cevko. Aspiracija je pasivna toaleta zgornjih dihlnih poti, ki jo vedno odredi zdravnik. Minimalno potrebo po aspiraciji prepozna izkušena MS/ZT, z avskultacijo prsnega koša, opazovanjem bolnika. Poseg je streilen!

Pripomočki:

  • Aspirator z cevjo,
  • Konekt za aspiracijo,
  • Aspiracijski kateter ustrezne velikosti,
  • Sterilna rokavica,
  • Nesterilna, zaščitna rokavica,
  • 10ml brizga,
  • Sterilno mazilo na vodni osnovi,
  • Koš za odpadke,
  • Zapčitna maska, kapa,
  • Zaščitni plašč ali predpasnik,
  • Razkužilo za roke.

Število potrebnih za ta poseg: ena. V primeru kjer potrebujemo dve osebi je: aspiracija iz hipofarinksa.

Bolnik mora biti priključen na monotoring, oksimeter, kontinuirano merjenje arterijskega krvnega pritiska, opazujemo barvo kože in sluznic, poslušamo, opazujemo dihanje, opazujemo tudi frekvenco dihanja, draženje na učinkovitost kašlja, barvo in konzistenco izločka.

Poseg je invaziven, zato moramo biti pripravljeni na možne zapslete, pri vseh bolnikih zvišamo kisik na 100%.

Pri učinkoviti aspiraciji je potrebna ustrezna velikost katetra, ki jo izmerimo po formuli:                           številka endotrahealnega tubusa-2×2.

 

Aspiracijo izvajamo nežno, ob uvajanju katetra nimamo vleka, ampak ga vzpostavimo, ko je kateter že na mestu aspiracije, da ne poškodujemo sluznice.

Potek aspiracije:

  • Bolniku razložimo postopek,
  • Razkužimo si roke,
  • Pripravimo aspirator in naravnamo vlek,
  • Bolnika zaščitimo,
  • Aseptično odpremo aspiracijski kateter,
  • Ne sterilno rokavico oblečemo
  • Sterilno rokavico si nadenemo na vodilno roko,
  • V nos ali v usta začnemo uvajati cevko in vzpostavimo vlek ele takrat, ko smo na željenem mestu,
  • Aspiriramo (naj nebo daljša od 10sekund),
  • Kateter zavržemo, tako kot tudi rokavici,
  • Razkužimo si roke

 

Možni zapleti aspiracije:

  • Krvavitev iz dihalnih poti- groba, sunkovita, predolga aspiracija, ki poškoduje trahealno sluznico,
  • Hipoksija- predolga aspiracija izguba volumna in koncentracije kisika,
  • Motnje srčnega ritma- bradikardija, tahikardija, srčni zastoj, draženje n vagusa,
  • Okužba- ne sterilni postopki ali kontaminirani pripomočki
  • Ekstubacija- neustrezna pritrditev in varovanje tubusa med posegom
  • Altelektaze (nepredihanost pljuč zaradi delovanje negativnega vleka ali spremembe položaja tubusa),
  • Infekcija-neupoštevanje sterilne tehnike, povišan intrakraniarni pritisk.

 

 

Preverjanje napihnjenosti zračnega mešička

Namen pravilno napihnjenega mešička v tubusu ali kanili preprečuje nastajanje razjede v sapniku, omogoča doseganje nastavljenih parametrov ventilacije. Napihovanje izvajamu 2x dnevno, tlak v balončku pa naj znaša 20sm H2O

Pripomočki: stetoskop, brizga (10ml), manometer za merjenje tlaka v balončku.

 

 

 

  1. VIRI IN LITERATURA

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja