Namen odvzema nadzornih kužnin je odkrivanje nosilstva in/ali okužbe z večkratno odporno bakterijo:
-MRSA (Methicillin-resistant Staphylococcus aureus) Ta večkratno odporna bakterija pri človeku povzroča okužbe, ki jih je težko zdraviti. MRSA je razvila odpornost tudi proti meticilinu, dikloksacilinu, nafcilinu in oksacilinu. Večje tveganje za razvoj okužbe je pri bolnikih v bolnišnicah, ki imajo odprte rane ali v telesu invazivne pripomočke in imajo oslabljen imunski sistem. MRSA povzroča posebej težavno bolnišnično okužbo. Z bolnika na bolnika jo lahko prenaša zdravstveno osebje, ki ne upošteva v zadostni meri zaščitnih ukrepov. Obiskovalci okuženih bolnikov morajo slediti posebnemu bolnišničnemu protokolu (uporaba rokavic, maske in halje), da bakterije ne širijo.
– ESBL (extended spectrum beta-lactamase). ESBL pozitivne bakterije so lahko prisotne v prebavilih bolnika, ne da bi to zdravstveni delavci vedeli. So encimi, ki inaktivirajo β-laktamske antibiotike. Poleg odpornosti proti penicilinom in cefalosporinom zaradi encimov ESBL izražajo te bakterije pogosto tudi odpornost proti aminoglikozidom in kinolonom.. ESBL izločajo po Gramu negativne bakterije, najpogosteje enterobakterije, ki jih najdemo v črevesju (Escherichia coliin Klebsiella pneumoniae).
-VRE (Vancomycin-resistant Enterococcus. so bakterije iz rodu enterokokov, ki so odporne proti antibiotiku vankomicinu. Enterokoki so sicer grampozitivne okroglaste bakterije, ki lahko pri človeku naseljujejo sluznico prebavil in sečil. Nevarnost predstavljajo zlasti za bolnike z oslabljenim imunskim sistemom. Imajo zmožnost, da predajajo gen, ki nosi zapis za odpornost proti vankomicinu, drugim bakterijam. Okužba zdravih posameznikov je redka.
(Črnila, Habjančič, Novak, 2002)
2 REŠEVANJE PROBLEMA IZ VIDIKA ZDRAVSTVENE NEGE
Za redno izvajanje odvzemov nadzornih brisov sta odgovorna sobni zdravnik in glavna medicinska sestra bolniškega oddelka. Za dosledno izvajanje navodil glede preprečevanja širjenja MRSA je odgovoren vodja oddelka.
Nadzorne kužnine moramo odvzeti najkasneje 72 ur po sprejemu bolnika v bolnišnico.
Nadzorne kužnine odvzamemo:
- vsem bolnikom, ki imajo dejavnike tveganja (premestitev iz drugih bolnišnic, večkratna hospitalizacija v zadnjih 3 letih, operativni poseg v zadnjih 3 letih, hospitalizacija na Oddelku za intenzivno terapijo, katerekoli bolnišnice v zadnjih 3 letih, premestitev iz DSO)
- vsem bolnikom sprejetim na Oddelek za intenzivno nego in terapijo
- vsem bolnikom, ki so bivali v isti sobi z neprepoznanim MRSA koloniziranim ali
okuženim bolnikom vsaj 3 dni (Klinika Golnik, navodila za preprečevanje širjenja MRSA, 2008).
Na oddelku travmatologije smo odvzemali nadzorne kužnine iz obeh nosnic, žrela, peritoneja in anusa.
Pripomočki; zaščitna maska, zaščitne rokavice, 0,9% NaCl, 4 brisi, španska stena, koš za odpadke (črna vreča), nalepke z bolnikovimi podatki.
Poseg; -pripravimo si potrebne pripomočke,
-pacientu razložimo postopek in namen naše intervencije in ga prosimo za sodelovanje,
– oblečemo zaščitno masko in zaščitne rokavice,
– odpremo bris in pazimo na sterilnost palčke s katero bomo pobrisali po sluznici, konec palčke namočimo s fiziološko raztopino,
– najprej odvzamemo bris nosu, potem žrela, presredka in anusa,
– postopek 4x ponovimo in po vsakem odvzetem brisu tega primerno označimo s pacientovimi podatki,
– na brise napiše iz katerega dela je bil bris odvzet,
– ustrezno izpolnimo mikrobiološki list za nadzor kužnin
– brise v škatli za transport kužnin odnesemo v laboratorij skupaj z mikrobiološkim listom.
Bris nosu- z brisom pobrišemo obe nosnici, bris vstavimo 2cm globoko in 3x krožno obrnemo bris po posamezni nosnici.
Bris žrela- Z brisom pobrišemo nebnici in njuno ležišče in/ali zadnjo steno žrela, ne da bi se dotaknili jezika in jezička.
Bris presredka- z brisom potegnemo z enkratnim potegljajem po presredku.
Bris anusa- bris vstavimo v rektum 2cm globoko, na brisu mora biti vidno blato
(Ribič, Gregorčič, Dermota, Ravnik, Košnik, 2009).
KRITIČNO MNENJE
[wp_ad_camp_1]
V času klinične prakse, ki sem jo imela v Splošni bolnišnici Jesenice na kirurškem oddelku travmatologije sem pridobila ogromno novega, uporabnega znanja za moj nadaljnji študij. Imam same pozitivne izkušnje s timom in samim delom na oddelku. Medicinske sestre so me redno vključevale v delo na oddelku. Prvič sem samostojno odvzela brise pacientov in lahko rečem, da sem na tem področju sedaj zelo izkušena. Odvzela sem ogromno nadzornih kužnin in z vsako ponovno intervencijo pridobila novo znanje. Na oddelku imajo zelo dobro organizacijo dela, čeprav bi bilo medicinskim sestram pri svojem delu veliko lažje če bi imeli za transport kužnin in krvi v ustanovi zaposleno dodatno osebje, tako rekoč kurirje, ki bi bili zadolženi za transport iz oddelka do laboratorija in bi tako medicinskim sestram privarčevali nekaj časa in dodatnih korakov.
VIRI IN LITERATURA
- Črnila, A. Habjančič, D. Novak. Vloga medicinske sestre pri preprečevanju bolnišničnih okužb. Obzor Zdr N 2002; 36: 105–8
- Ribič, E. Gregorčič, U. Dermota, M. Ravnik, I. Košnik. Navodila za odvzem kužnin za mikrobiološke preiskave. Zavod za zdravstveno varstvo Kranj, 2009.