Splošni del ortopedije
– izraz “ortopedija”: Nicolas Andry 1741 (Ortopedija ali umetnost preprečevanja in odpravljanja telesnih deformacij pri otroku)
– “orthos” (raven, zravnan, pravilen) + “paidon” (otrok) = ortopedija
– ortopedija je posebna veja medicine, katere naloga je proučevanje, odkrivanje, preprečevanje in zdravljenje bolezni, deformacij in poškodb gibal
1.1.1. Zgodovinski mejniki
– ortopedske bolezni so stare kot človeštvo
– Hipokrat pred 2500 leti: izpah kolka, skolioze
– Galen 2. stoletje: opis in terminologija deformacij hrbtenice – lordoza, kifoza
– 1780: prva ortopedska ustanova v Orbeu v Švici
– 18 stoletje: zdravljenje z mehaničnimi pripomočki
– 19 stoletje: pričetek operativne terapije (1831 – uspešna podaljšava Ahilove tetive – Stromayer)
– druga polovica 19. stoletja: anestezija, antisepsa, mavec (1852), rtg žarki
– 20. stoletje: antibiotik (1929), moderna ortopedija
1.1.2. Slovenski zgodovinski mejniki
– 1923: ustanovitev ortopedskega pododdelka (Inštitut za zdravljenje ortopedskih primerov pod vodstvom dr. Minarja – prvi slovenski ortoped)
– 1945: ustanovitev Ortopedske klinike v Ljubljani (prof. dr. Bogdan Brecelj)
– specialna bolnica za kostno tuberkulozo v Valdoltri
– ortopedski oddelki v Mariboru, Celju, Slovenj Gradcu, Jesenicah, Šempetru, Novi Gorici
1.2. Osnovne diagnostike v ortopediji
1.2.1. Anamneza
– zbir vseh podatkov bolnika
o družinska anamneza (razvojne nepravilnosti, revmatizem, tuberkuloza, maligna obolenja)
o prejšnje bolezni (bolezni, poškodbe, operacije, maligne bolezni)
o sedanja bolezen
o socialna anamneza (delovno mesto, poklic, razvade)
1.2.2. Klinični pregled
– inspekcija (ogled)
– palpacija in perkusija (otipavanje, potrkavanje)
– avskultacija (poslušanje)
– meritve gibljivosti sklepa
o fleksija (upogib sklepa)
o ekstenzija (iztegnitev sklepa)
o abdukcija (odmik)
o addukcija (primik)
o antefleksija (dviganje iztegnjenega uda navzpred)
o retrofleksija (dviganje iztegnjenega uda navzad)
o zunanja in notranja rotacija
o pronacija in supinacija
– gibljivost zgornje okončine
– gibljivost hrbtenice
o opisno (predklon do gležnjev…)
o meritev po Schobru (ledvena hrbtenica) in
o Ottu (prsna hrbtenica)
– gibljivost spodnje okončine
– specialne meritve
– meritve dolžine spodnjih okončin
– s podlaganjem deščice pod krajšo nogo do izenačitve nagiba medenice (višina anteriornih iliakalnih spin)
– razdalja spina iliaca anterior superior – notranji maleol (absolutna dolžina – vzrok v nogi)
– razdalja popek – notranji maleol (relativna ali funkcionalna dolžina – vzrok v hrbtenici)
– meritve obsega okončin
– ugotavljanje nestabilnosti sklepov
– okvirni nevrološki pregled
o senzibiliteta (občutek za dotik – po dermatomih)
o motorika (ocena mišične moči – po miotomih) – lestvica mišične moči
– 0 = ni kontrakcije (mrtva mišica – plegija)
– 1 = mišica se skrči, vendar ni giba
– 2 = možen je gib, vendar ne proti teži
– 3 = možen je gib proti teži
– 4 = možen gib proti manjšemu uporu
– 5 = normalna mišična moč
o refleksi
– refleks bicepsa, tricepsa, patelarni, ahilov refleks…
– refleks je lahko ugasel, oslabel, pojačan
1.2.3. Diagnostične metode
– rtg slikanje
– magnetna resonanca, CT, Mielografija
– ultrazvok
– izotopske preiskave – scintigrafija skeleta
o v krvno žilo vbrizgani radioaktivni izotop se kopiči na mestu okvare, bolezni v kosti
o pomembna za odkrivanje kostnih tumorjev, metastaz, vnetja, obrabe sklepov
– laboratorijske preiskave (levkociti, CRP, sedimentacija, alkalna in kisla fosfataza)
– posebne preiskave (preiskave punktatov, Mantoux test, citologija, histologija, EMG)
1.3. Zdravljenje ortopedskih bolezni
1.3.1. Konzervativno zdravljenje
– zdravljenje z zdravili
o analgetiki – delujejo proti bolečini (Lekadol, Tramal)
o nesteroidni antirevmatiki – delujejo proti bolečini in protivnetno (Naklofen, Ibuprofen, Ketonal)
o antibiotiki – zdravljenje bakterijskih okužb
o kortikosteroidi – blokade (Kenalog, Flosteron)
– fizikalno zdravljenje
o fizioterapija (telesne vaje, masaže, razgibavanje, PEARL, UKV, TENS, hidroterapija…)
o mavec (kalcijev sulfat na povoju) – vrste mavca
– imobilizacijski mavec (zlom kosti, zvini)
– redresijski (korekcijski) mavec (deformacije)
o zapleti po namestitvi mavca
– nekroze (izbočeni deli telesa – peta, gleženj, olekranon, pogačica…)
– motnje prekrvavitve
– poškodbe živcev (peronealni živec, radialni živec…)
– izrez ali menjava mavca!
o zdravljenje z ortopedskimi pripomočki
– ortoze: izboljša funkcijo delu telesa
– proteze: nadomesti manjkajoči del telesa, proteze za zgornje in spodnje okončine, kozmetične in delovne proteze
1.3.2. Operativno zdravljenje
1.4. Razvojne in funkcionalne zakonitosti gibal
1.4.1. Normalna rast
– embrionalna faza (do 8. tedna nosečnosti)
– fetalna faza (od 8. tedna do rojstva)
– zgodnje otroštvo (od rojstva do 2. leta starosti)
– otroško obdobje (od 2. leta do adolescence)
– adolescenca (vmesna faza do zrelosti)
– embrionalna faza (do 8. tedna)
o jajčece + semenčica → gameta → morula → blastocista (se zasidra na maternico)
o organogeneza od 3. do 8. tedna
o nevralni kanal se zapre – folna kislina!
o do konca faze ima že človeško podobo, velik 20mm
o genetske napake, teratogeni dejavniki (alkohol)
– fetalna faza (od 8. tedna do rojstva)
o 12. teden: določen spol, velik 50 mm
o 16. teden: osifikacija kosti, razviti sklepi (gibanje), velik 100 mm
o 20 tednov: velik 16 cm
– zgodnje otroštvo (od rojstva do 2. leta starosti)
o razvojne posebnosti
– plosko stopalo
– obračanje stopala navznoter ali navzven
– noge na “O” ali “X”
o niso deformacije, ne potrebujejo zdravljenja
– otroško obdobje (od 2. leta do adolescence)
o rast je nekoliko počasnejša
o zgornji okončini in stopala rastejo hitreje
o na rast vplivajo
– endokrini dejavniki
– prehrambeni dejavniki
– metabolični dejavniki
– genetski dejavniki
– adolescenca (od pubertete do zrelosti)
o nekatere bolezni (skolioza, zdrs epifize glavice stegnenice, disekantni osteohondritis, spredaj boleče koleno, osteosarkom, Ewingov sarkom…)
o “burno obdobje”
o pomen psihosocialnih dejavnikov
1.4.2. Nenormalna rast
– kongenitalne (genetske) bolezni
o monogene bolezni
– avtosomne bolezni (avtosomni kromosomi)
• dominantno (ahondroplazija – pritlikavost)
• recesivno (mukopolisaharidoze)
– vezane na spolne kromosome (x-kromosom)
• dominantno (vitamin D-rezistentni rahitis)
• recesivno (hemofilija, Duschenova mišična distrofija)
o poligene bolezni (skolioza, prirojeni izpah kolka, Perthesova bolezen…)
– endokrini dejavniki (hormoni)
– metabolni dejavniki (rahitis)
– vplivi okolja
o teratogeni dejavniki
– rentgensko sevanje
– vplivi nekaterih zdravil (Talidomid)
– bolezni matere (rdečke)
o travmatski dejavniki (težek porod, poškodbe)
o vnetja
o asimetrični športi (tenis)
– zakon “maksimum-minimum”
o telo skuša doseči maksimalno trdnost z minimalno količino materiala
– Wolffov zakon transformacije kosti
o kost se gradi tam kjer je potrebna in razgrajuje kjer ni potrebna
1.5. Prirojene in razvojne nepravilnosti gibal
– prirojene nepravilnosti so motnje telesnih oblik ali funkcij, ki so prisotne že ob rojstvu
o malformacije (zgodaj v embrionalnem življenju, preden so organi in okončine razviti)
o deformacije (nastanejo v fetalnem obdobju, ko so bili organi in okončine že razviti)
– lahko so sistemske (generalizirane) ali lokalne nepravilnosti
– vzroki za nastanek
o endogeni (genetski vzrok)
– dominantno dedovanje
– recesivno dedovanje
o eksogeni (vplivi okolja)
– virus rdečk
– Talidomid (amelije)
– rtg sevanje
o kombinacija obeh
– vrste
o aplazija – organ se ne razvije
o hipoplazija – organ je manjši
o hiperplazija – organ je večji
o displazija – organ je nepravilno razvit
o polidaktilija – večje število prstov
– delitev
o glede na etiopatogenezo
– znan povzročitelj
– neznan povzročitelj
o patološka klasifikacija
– motnje v razvoju hrustančnega tkiva
– motnje v razvoju kostnega tkiva
– motnje mešanega tipa
1.5.1. Ahondroplazija (pritlikavost)
– prirojena motnja (monogeno dominantno dedovanje)
– značilna je pritlikava rast
– motena je enhondralna osifikacija dolgih (cevastih) kosti in lobanjske baze (proliferativna cona rastnega hrustanca)
– rast ploščatih kosti je normalna – perihondralna osifikacija (lobanja, rebra, vretenca, medenica…)
– klinična slika
o kratke okončine, predvsem njihovi zgornji deli, kratki prsti
o trup in lobanja normalna
o nesorazmerje med trupom in okončinami
o varusne deformacije kolen (kolena na “O”)
o povečana ledvena lordoza in prsna kifoza
o uvlečen predel nosnega korena (motena rast lobanjske baze)
o kvadratasta oblika obraza
o pogosto je prisotna zožitev hrbteničnega kanala (stenoza)
o normalno inteligentni
o veseljaki, pogosto depresivni
– zdravljenje
o vročnega zdravljenja ni
o operativno zdravljenje
– korekcija krivih okončin
– operativno zdravljenje zožitve hrbteničnega kanala
– podaljšave udov
1.5.2. Dishondroplazija (bolezen Ollier)
– motnja v razporedu in razvoju hrustančnega tkiva v predelu rastne plošče
– hrustančne celice so nakopičene v obliki hrustančnih tumorjev – enhondromi
– klinična slika je zelo raznolika
o pogosto motena rast telesa na eni strani s prikrajšavami udov
o raznolike deformacije delov telesa
o pogosto se tumorji spremenijo v rakaste tumorje
– zdravljenje
o odstranitev tumorja in polnitev s kostjo
o podaljševanje udov
o korekcije deformacij
o opazovanje (pogosto rakasta preobrazba tumorja)
1.5.3. Osteohondromatoza (eksostoze)
– nepravilen razpored dela rastnega hrustanca
– tvori se kostni izrastek, ki raste s površine kosti vstran
– podoben vršičku cvetače z ozko bazo
– rast izrastka se preneha z zaključkom rasti
– klinična slika
o asimptomatski (brez težav)
o bolečine
o okvare živcev, žil
o preskoki tetiv, mišice
– zdravljenje
o odstranitev izrastka, če moti
1.5.4. Prirojena lomljivost kosti (osteogenesis imperfecta)
– bolezen je prirojena in dedna
– posledica motnje tvorbe kolagenskih vlaken
– posledično so kosti krhke in se lomijo
– zlomi so lahko prisotni že ob rojstvu ali pa se zlomi začnejo kasneje
– klinična slika
o pogosti zlomi kosti
o modre beločnice
o ohlapnost sklepov
o deformacije zaradi zlomov
o skolioze
– zdravljenje
o opornice
o operacije zlomov
1.6. Sistemske bolezni skeleta
– vloga kosti
o opora telesu
o zaščita organov (lobanja)
o pripenjališče mišic, vezi (so del gibalnega sistema)
o tvorba krvnih celic (eritrociti, levkociti)
o skladišče mineralov (99% Ca, 90% P, 66% Mg)
– presnova mineralov v kosti – kalcij (Ca)
o 99 % vsega kalcija je v kosteh
o kostem daje trdoto
o strjevanje krvi, prenos živčno-mišičnih dražljajev, pri krčenju mišic, delovanje encimov, acido-bazno ravnotežje
o koncentarcija v krvi je uravnotežena (paratiroidni hormon, aktivna oblika vitamina D3 in kalcitonin)
– uravnavanje koncentracije kalcija v krvi
o aktivna oblika vitamina D3
– omogoča resorbcijo kalcija v črevesju
o paratiroidni hormon (hormon obščitnic)
– poveča aktivnost osteoklastov (s tem se poveča raztapljanje kosti in s tem sproščanje kalcija iz kosti v kri)
– poveča pretvorbo vitamina D3 v aktivno obliko vitamina D3
o kalcitonin (ščitnični hormon)
– zavira aktivnost osteoklastov (s tem se zmanjša raztapljanje kosti in s tem sproščanje kalcija iz kosti v kri)
1.6.1. Rahitis
– bolezen kostne presnove, ki nastane zaradi pomanjkanja kalcija pri dojenčkih in majhnih otrocih kot posledica
o pomanjkanja vitamina D ali kalcija v hrani
o nezadostne resorbcije kalcija v črevesju (celiakija)
o zaradi pomanjkanja UV svetlobe
– zaradi zalog vitamina D v jetrih dojenčka se rahitis do 6. meseca starosti ne pojavi
– zaradi pomanjkanja kalcija ni možna kalcifikacija matriksa v rastnem hrustancu in tako pretvorba v normalno kost
– kosti so mehke in se zaradi pritiskov, teže krivijo
o glavica zaležana (kraniotabes)
o zadebeljeni predeli metafiz (gležnji,zapestja,kolena)
o deformiran prsni koš (kurje prsi)
o ukrivljene dolge kosti (krive noge – noge na “O” ali “X”)
o kifoza hrbtenice
o napihnjen trebuh, prebavne motnje
– zdravljenje
o preventivni ukrepi
o visoki odmerki vitamina D
o dieta bogata s kalcijem
o sončenje
o zdravljenje celiakije (glutenska dieta)
o operativno zdravljenje posledic (osteotomije)
1.6.2. Osteoporoza
– sistemska bolezen skeleta z zmanjšanjem (atrofija) kostne mase – “redka kost”
– količina kostnega tkiva se kritično zmanjša in že pri minimalnih obremenitvah lahko pride do zlomov – povečana lomljivost kosti
– 40 % žensk po menopavzi ima osteoporozo
– najpogostejši zlomi
o koželjnica ob zapestju – najprej
o hrbtenična vretenca – najpogostejši
o kolk – najhujše posledice
– dejavniki tveganja
– delitev
o sekundarne osteoporoze – kot posledica neke bolezni ali stanja (gastrektomija, KOPB, uživanje kortikosteroidov, maligna obolenja, imobilizacija)
o primarne osteoporoze
– primarna ostoporoza
o juvenilna osteoporoza (zlomi vretenc v predpubertetnem obdobju, traja nekaj let, spontane mine)
o involutivna osteoporoza
– postmenopavzalna osteoporoza (ženske v klimakteriju kot posledica zmanjšanega izločanja estrogenov iz jajčnikov)
– senilna osteoporoza (po 70. letu starosti pri obeh spolih)
– preventiva in zdravljenje
o primerna prehrana (kalcij, vitamin D)
o fizična aktivnost
o gibanje na soncu
o kajenje, alkohol, kava
o merjenje kostne mase
o zgodnje zdravljenje
1.7. Posebnosti v obliki in delovanju gibal
1.7.1. Človekova drža
– pokončna drža je osnovna značilnost človeka, je individualno značilna in se neprestano spreminja
– na držo vpliva kostni sistem, živčno-mišični sistem, psihološki dejavniki
– normalna drža je tista, pri kateri dosežemo ravnotežje telesa v gibanju in mirovanju z najmanjšim mišičnim naporom in pri kateri so nosilne strukture čim bolj zaščitene pred obrabnimi spremembami in poškodbami
– razvoj človekove drže
o novorojenček se rodi z zmerno kifotično ukrivljeno hrbtenico in flektiranimi kolki
o z dvigovanjem glavice se oblikuje vratna lordoza
o v nadaljnjem razvoju se iztegnejo noge v kolku
o z vstajanjem se poveča nagib medenice in nato se izoblikuje ledvena lordoza in hrbtenica se kot steber dvigne iz medenice
– pokončna drža je dinamično stanje, ki se zoperstavlja težnosti in jo vzdržujemo s stalno aktivnostjo živčno-mišičnega sistema – telo neprestano lovi ravnotežje
– dve vrsti mišične aktivnosti:
o fazična: v neki mišici se naenkrat skrči večje število mišičnih vlaken (za korekcijo večjih premikov telesa)
o tonična: stalna mišična aktivnost manjšega števila mišičnih vlaken, kar povzroča stalno mišično napetost (za vzdrževanje drže telesa)
– telo pri mirovanju in gibanju neprestano lovi ravnotežje in potrebni so stalni popravki
– za dosego ravnotežja skrbi centralni živčni sistem, ki neprestano dobiva informacije iz čutil v mišicah, kitah, sklepih, kože in iz ravnotežnega organa ter oči
– težiščnica telesa
o pri pokončni stoji poteka težiščnica po sredini telesa, gledano iz strani pa ves čas pred hrbtenico (posledica je navor telesa naprej)
– slaba drža
o nepravilnosti in nenormalnosti v položaju in obliki hrbtenice, ramen, spodnjih okončin, ki niso posledica okvar na kostnem, živčno-mišičnem sistemu, temveč so posledica nezadostnega in nepravilnega delovanja mišic
o slaba drža se hote oz. z voljo popolnoma popravi
o slaba drža je funkcionalna motnja
o če slaba drža traja predolgo, se pojavijo strukturne spremembe na gibalih – deformacije
o deformacije se hote ne popravijo
1.8. Vnetne bolezni gibal
– bakterijska (gnojna) vnetja
o gnojno vnetje sklepov in kosti (osteomielitis)
o TBC vnetje
– nebakterijska vnetja
o revmatoidni artritis
1.8.1. Bakterijska (gnojna) vnetja
– delitev
o glede na čas nastanka
– akutno vnetje (3 tedne)
– kronično vnetje (več kot 3 tedne)
o glede na vzrok nastanka
– hematogeno vnetje (po krvi) iz nekega žarišča po telesu (pljučnica, kožni tur, sečila, zobni granulom…)
– direktno (odprti zlom kosti, vbodne rane v sklep)
– jatrogeno – umetno povzročeno (posledica nestrokovne punkcije sklepa, vnetja po operacijah…)
– znaki vnetja
o lokalni znaki vnetja
– rdečina kože
– povečana lokalna temperatura
– bolečina
– oteklina
– motena funkcija (slabša gibljivost sklepa)
o splošni znaki vnetja
– povišana telesna temperatura
– slabo počutje
– hujšanje
– slabokrvnost
1.8.2. Akutno gnojno vnetje
– klinična slika
o burna klinična slika (bolnik izgleda močno prizadet)
o jasno izraženi lokalni znaki vnetja (rdečina, oteklina, lokalna temperatura, huda bolečina, slabo gibljiv sklep)
o splošni znaki vnetja (TT preko 38°C, mrzlica, motnje zavesti)
o nujno stanje v ortopediji (posledica je lahko popolno uničenje sklepa in smrt bolnika)
– diagnoza
o klinični pregled
o laboratorijske preiskave
– povišane vrednosti levkocitov (pogosto preko 18.000)
– CRP (pogosto preko 150)
– povišana sedimentacija (SR)
o punkcija (gnojna vsebina)
o rtg spremembe so vidne po nekaj tednih (posledice vnetja)
– terapija
o takojšnja punkcija, punktat pošljemo na preiskave
o po punkciji takoj pričnemo z antibiotično terapijo intravenozno
o po prejemu izvida punktata eventualno spremenimo antibiotično terapijo
o antibiotična terapija intravenozno traja najmanj 6 tednov, nato per os še 3 – 6 tednov
o operativno zdravljenje v primeru hudega vnetja in če antibiotična terapija ne pomaga v nekaj dneh
o ves čas kontroliramo laboratorijske vrednosti (L, CRP, SR), ki morajo padati
– akutno gnojno vnetje
o nujno stanje
o najprej punkcija, nato antibiotik!
o posledice so lahko zelo hude (uničenje sklepa)
1.8.3. Kronično gnojno vnetje, TBC
– klinična slika
o zabrisana klinična slika (bolnik sprva ne izgleda prizadet)
o slabo izraženi lokalni znaki vnetja (blaga rdečina, blaga oteklina, nekoliko povišana lokalna temperatura, zmerna bolečina, blaga omejena gibljivost sklepa)
o splošni znaki vnetja slabo izraženi (telesna temperatura rahlo povišana, počasno hujšanje, oslabelost)
o ni nujno stanje v ortopediji
– diagnoza
o klinični pregled
– laboratorijske preiskave (rahlo povišane ali celo normalne vrednosti levkocitov, CRP in sedimentacije – SR)
– rtg, MRI, scintigrafija skeleta, CT
– punkcija
– terapija
o punkcija, punktat pošljemo na preiskave
o po punkciji pričnemo z antibiotično terapijo intravenozno
o po prejemu izvida punktata eventualno spremenimo antibiotično terapijo
o antibiotična terapija intravenozno traja najmanj 6 tednov, nato per os še 3 – 6 tednov, TBC 6 mesecev
o operativno zdravljenje, če antibiotična terapija ne pomaga
o kontrola laboratorijskih vrednosti (L, CRP, SR)
1.8.4. Nebakterijska vnetja (revmatoidni artritis)
– kronična vnetna bolezen sklepov neznanega vzroka
– prizadeti številni sklepi po telesu
– kronično vnetje postopno uničuje sklepne strukture
– bolezen poteka neznačilno s poslabšanji in izboljšanji
– povzroča hudo invalidnost v 10 %
– 2 – 3 % odraslih
– avtoimuna bolezen? (v 80 % je prisoten revmatoidni faktor – protitelesa)
– punktat sklepa je sterilen
– klinična slika
o eden prvih znakov je jutranja okorelost prstov rok, sledi otekanje in bolečine v sklepih
o simetrična prizadetost sklepov
o bolezen postopno zajame vse več sklepov po telesu
o v končni fazi so sklepi povsem uničeni in močno deformirani
– terapija
o antirevmatiki
o toplotne obloge
o fizioterapija
o operacije
– odstranitev sinovije (sklepne ovojnice), ki predstavlja vir kronične bolezni
– vstavitev umetnih sklepov
1.9. Degenerativne bolezni gibal
1.9.1. Artroza (obraba sklepov)
– artroza je obrabljanje sklepnega hrustanca
– hrustanec z leti izgublja vodo in postaja mehansko manj odporen
– hrustanec izgubi svoj sijaj, postaja neraven, razpokan in se tanjša
– pomen gibanja pri prehrani hrustanca
– delitev
o primarna artroza (vzrok ni znan) – 80 %
o sekundarna artroza (posledica nekega stanja: predhodno gnojno vnetje sklepa, revmatoidni artritis, sklepni zlomi, pogoste krvavitve v sklep – hemofilija)
– hrustanec se tanjša, izgubi svoj sijaj
– hrustančni obruski povzročajo vnetje sklepne ovojnice, ki se zato zadebeli – pogosti so izlivi v sklepu, ki so sterilni
– ob robu sklepa se tvorijo kostni izrastki (osteofiti)
– kost pod stanjšanim hrustancem postane bolj kompaktna – skleroza
– v kosti se pojavljajo kostne ciste
– klinična slika
o bolnik čuti občasne bolečine, ki se z leti povečujejo
o bolečina je vezana na fizično aktivnost
o občasni izlivi v sklep – punktat je sterilen
o s časom je gibljivost sklepa vse bolj omejena
o sklep se s časom vse bolj deformira
– diagnoza – rtg slikanje
o zožena sklepna špranja
o robni kostni izrastki – osteofiti
– terapija
o zmerna fizična aktivnost
o ob bolečinah antirevmatik
o fizioterapija
o v napredovalem stanju bergle
o blokade sklepa
o v končnem stanju vstavitev proteze
1.10. Bolezni in okvare živčno-mišičnega sistema
1.11. Novotvorbe gibal
– delitev
o primarni kostni tumorji (benigni in maligni tumorji)
o sekundarni kostni tumorji (metastaze)
– razvrstitev glede na osnovno celico
o osteoblast – gradi kost
o hondroblast – gradi hrustanec
o osteoklast – razgrajuje kost
1.11.1. Primarni benigni kostni tumorji
– osteom
o tumorska celica – osteoblast
o na površini kosti
o tipna izboklina
o operativna odstranitev v primeru težav
– osteoid osteom
o tumorska celica – osteoblast
o majhen tumor v obliki gnezda (nidus) na površini dolgih cevastih kosti z močno periostalno reakcijo (pokrit z debelo plastjo kosti)
o na rtg sliki je vidna svetlina, ki je obdana z debelo plastjo kosti (izrazita periostalna reakcija in svetlina (nidus) v kosti)
o bolečina na mestu tumorja, značilna nočna bolečina (ponoči sproščajo prostagladini)
o bolečina izgine po Aspirinu – Aspirinski test
o scintigrafija močno pozitivna, CT
o operativna odstranitev tumorja
– hondrom
o tumorska celica – hondroblast
o najpogosteje v malih kosteh roke in stopala
o hrustančne celice se množe in tanjšajo kost (osteoliza)
o grčaste zadebelitve, lahko zlom
o operativna odstranitev in polnjenje votline s kostjo
– osteohondrom (exostosis)
o najpogostejši kostni tumor
o tumorska celica – hondroblast
o raste iz metafize dolge cevaste kosti (najpogosteje v okolici kolena)
o iz kosti raste kot ozka baza, ki se razširi v cvetačasto tvorbo, pokrito s hrustančno kapo
o tumor raste dokler raste kost
o operativna odstranitev če moti
– osteoklastom (gigantocelularni ali rjavi tumor)
o tumorska celica – osteoklast
o benigen tumor, občasno se spremeni v malignega – semimaligen tumor
o mladi odrasli v predelu epifiz dolgih cevastih kosti (okoli kolena, spodnji del koželjnice)
o kost se razgrajuje, votlina je napolnjena z rjavkasto zdrizasto vsebino, na površini se kost z rastjo stanjša (tumor s svojo rastjo povzroča tanjšanje površine kosti; kost oslabi in s časom obstaja nevarnost zloma kosti)
o bolečina, zlom kosti
o operativna terapija: izpraznitev votline in polnitev s kostjo ali cementom
1.11.2. Primarni maligni kostni tumorji
– osteosarkom
o tumorska celica – osteoblast
o najpogostejši maligni tumor kosti, tudi najbolj maligen
o raste hitro in zgodaj zaseva (pljuča)
o najpogosteje okoli kolena, zgornji del nadlahtnice
o najpogosteje otroci od 10 do 20 leta
o bolečina, tipen tumor, hujšanje, zlom, splošna oslabelost
o rtg, MRI, CT, scintigrafija skeleta, povišana alkalna fosfataza, biopsija (tumorske meje na RTG sliki so nejasne, kar je značilno za maligni tumor)
o kemoterapija, operacija, kemoterapija
– hondrosarkom
o tumorska celica – hondroblast
o raste počasi in pozno zaseva
o najpogosteje je prizadeta medenica
o najpogosteje v srednji življenjski dobi (40 let)
o bolečina se pojavi pozno, tipen tumor, hujšanje, zlom, splošna oslabelost
o rtg, MRI, CT, scintigrafija skeleta, biopsija (tumorske meje na RTG sliki so nejasne, kar je značilno za maligni tumor)
o operacija, tumor ni občutljiv na kemoterapijo
– Ewingov sarkom
o tumorska celica – celice kostnega mozga
o zelo maligen kostni tumor, hitro raste in zgodaj zaseva
o najpogosteje v prvih 10 letih življenja
o najpogosteje v dolgih cevastih kosteh
o bolečina, povišana telesna temperatura, znaki vnetja
o rtg, MRI, CT, scintigrafija skeleta, biopsija (tumorske meje na RTG sliki so nejasne, kar je značilno za maligni tumor)
o operacija, tumor ni občutljiv na kemoterapijo
o 5-letno preživetje 50 % otrok
– plazmocitom – mielom
o tumorska celica – celice kostnega mozga
o v drugi polovici življenja
o številne osteolitične spremembe po kosteh, “moljaste” spremembe po lobanji
o splošna oslabelost, slabokrvnost, hujšanje, zlomi kosti, povečana koncentracija globulinov v krvi, Bens-Jonesove beljakovine v urinu
o punkcija kostnega mozga
o kemoterapija, obsevanje
1.11.3. Sekundarni kostni tumorji – metastaze
– najpogostejši kostni tumorji
– pojav v drugi polovici življenja (po 50. letu starosti)
– bolečina, oslabelost, anemija, zlomi, hujšanje
– rtg, scintigrafija skeleta, povišana vrednost alkalne fosfataze, MRI
– obsevanje, operacije, kemoterapija
1.12. Motnje v krvnem obtoku
1.13. Stanja po poškodbah
2. Specialni del ortopedije
2.1. Hrbtenica in medenica
– anatomija hrbtenice
o vretenca
o povezave med vretenci
– medvretenčna ploščica
– fasetni sklepi
– vezi (ligamenti)
– mišice
o živčne strukture
– vretenca – vertebrae (32 – 34 vretenc)
o 7 vratnih vretenc
o 12 prsnih vretenc
o 5 ledvenih vretenc
o 5 križničnih vretenc
o 3 – 5 trtičnih vretenc
– fiziološke krivine hrbtenice
o pri pogledu od spredaj je hrbtenica ravna
o pri pogledu iz strani pa ima fiziološke krivine (v obliki dvojne črke “S”)
– vratna lordoza (ukrivljenost navzpred)
– prsna kifoza (ukrivljenost navzad)
– ledvena lordoza (ukrivljenost navzpred)
– križnično-trtična kifoza (ukrivljenost navzad)
– medvretenčna ploščica
o anulus fibrosus: čvrst obroček, sestavljen iz med seboj prepletenih vlaken, ki se pripenjajo na vretenca
o nucleus pulposus: jedro želatinaste strukture
o prehrana
– prehranjuje se z difuzijo
– ko se nagnemo naprej, tlak spredaj naraste, odpadne snovi in voda izstopijo iz ploščice
– ko se nagnemo nazaj, se tlak spredaj zniža, hranilne snovi in voda vstopijo v ploščico
– fasetni sklepi
o obraba diska → ožanje medvretenčnega prostora → premomerna obremenitev sklepov
– živčne strukture
o hrbtenjača do L1 – kaže kot okvara zgornjega motoričnega nevrona
o cauda equina od L1 – kaže kot okvara spodnjega motoričnega nevrona
2.1.1. Lumbalgija, lumboischialgija
– lumbalgija: bolečina v križu
– lumboischialgija: bolečina v križu, ki se širi po zadnji strani noge
– ischialgija: bolečina po zadnji strani noge
2.1.2. Cervikalgija, cervikobrachialgija
– cervikalgija: bolečina zadaj v vratu
– cervikobrachialgija: bolečina v vratu s širjenjem vzdolž roke
– brachialgija: bolečina vzdolž roke
2.1.3. Hernija medvretenčne ploščice – hernia disci
– medvretenčna ploščica je sestavljena iz čvrstega obročka (anulus fibrosus), ki v notranjosti drži jedro (nucleus pulposus)
– znotraj obročka (v jedru) je povečan pritisk
– po 20. letu se medvretenčna ploščica prične obrabljati (staranje medvretenčne ploščice)
– pomen preventive na hitrost obrabe (vaje za hrbtenico, gibanje, kajenje)
– posledica obrabljanja vezivnega obročka je stanjšanje obročka (običajno se stanjša na zadnjem delu levo ali desno)
– posledica stanjšanja obročka je izbočenje jedra. Tej izboklini pravimo hernija medvretenčne ploščice – diskus hernija
– v bližini poteka živec, ki ga hernija pritisne. Posledica je bolečina vzdolž poteka živca (po zadnji strani noge) – lumboishialgija
– pritisk na živec ugotavljamo s testom Lasega (Lassegue test)
– pri dvigovanju iztegnjene noge se pojavi bolečina in mravljinčenje v križu in po zadnji strani noge do prstov
– manj visoko dvignemo iztegnjeno nogo, večji pritisk je na živec (večja je hernija medvretenčne ploščice)
– pseudolassegue: pri dvigu iztegnjene noge se pojavi bolečina le v križu oz. se bolečina širi le do kolena (ni znak pritiska na živec)
– naloge živcev
o občutek za dotik (senzibiliteta)
o krčenje mišice (motorika)
o refleks
– glede na izgubo občutka za dotik v določenem delu noge, glede na zmanjšano mišično moč določenega dela noge in izgubo določenega refleksa v nogi lahko sklepamo na mesto hernije medvretenčne ploščice
– najpogosteje se pojavi hernija med 4. in 5. ledvenim vretencu (L4/L5) ter 5. ledvenim in 1. križničnem vretencu (L5/S1). Med 3. in 4. ledvenim vretencu (L3/L4) se pojavi zelo redko
– hernija medvretenčne ploščice med 4. in 5. ledvenim vretencem (L4/L5) povzroča
o slabši občutek za dotik po zunanji strani goleni
o slabšo moč upogiba stopala in prstov navzgor (ekstenzija stopala in prstov)
o refleksi niso prizadeti
– hernija medvretenčne ploščice med 5. ledvenim in 1. križničnim vretencem (L5/S1) povzroča
o slabši občutek za dotik po zunanji strani stopala
o slabšo moč upogiba stopala in prstov navzdol (fleksija stopala in prstov)
o slabše izziven ali ne-izziven Ahilov refleks
– hernija medvretenčne ploščice med 3. ledvenim in 4. križničnim vretencem (L3/S4) povzroča
o slabši občutek za dotik po notranji strani goleni
o slabšo moč upogiba kolena navzgor (ekstenzija kolena)
o slabše izziven ali ne-izziven patelarni refleks
– diagnoza
o nizek Lasegue (< 50°), nevrološki izpadi
o MRI preiskava ledvene hrbtenice (magnetna resonanca)
– zdravljenje
o antirevmatik, fizioterapija, počitek
o operacija
– nujno operativno zdravljenje
o huda pareza mišice (ocena mišične moči ≤ 3)
o motnje odvajanja – sy. caudae equinae (v 6 urah)
2.1.4. Stenoza (zožitev) hrbteničnega kanala
– hrbtenični kanal je lahko že prirojeno ozek, večinoma pa se zožuje kot posledica staranja z leti
– posledica zoženja hrbteničnega kanala so stisnjeni živci
– bolnik značilno navaja nastop bolečine v križu in nogah pri hoji
– prehodi od 100 – 500 metrov, nato se pojavijo bolečine in “mravljinci” po nogah
– po počitku bolečine po 5 – 10 minutah popustijo
– pri ponovni hoji se stanje ponovi
– bolj mu odgovarja nagib trupa navzpred (pri takem položaju je hrbtenični kanal nekoliko širši in živci so zato manj stisnjeni)
– značilno jim vožnja s kolesom ne povzroča težav
– diagnozo dokažemo z MRI preiskavo (magnetna resonanca)
– zdravljenje je večinoma operativno (razširitev hrbteničnega kanala in sprostitev živcev)
2.1.5. Vnetje medvretenčne ploščice
– ločimo akutno in kronično gnojno vnetje
– vzrok gnojnega vnetja medvretenčne ploščice je oddaljeno gnojno žarišče, od koder se bakterije po krvi razširijo v medvretenčno ploščico (hematogeno vnetje)
– medvretenčna ploščica se uniči, gnojna vsebina lahko pritisne na živce
– akutno gnojno vnetje
o buren začetek
o splošni znaki vnetja (visoka telesna temperatura, slabo počutje, motnje zavesti)
o huda bolečina v hrbtenici
o pri pritisku gnojne vsebine na živce se pojavijo nevrološke motnje (senzibiliteta, motorika, refleksi)
o močno so povišane laboratorijske vrednosti (L > 15.000, CRP > 150, SR)
o diagnozo dokažemo z MRI preiskavo
o zdravljenje je biopsija in antibiotična terapija (6 tednov in intravenozno, nato še 3 – 6 tednov per os)
o operativno zdravljenje nujno v primeru nevroloških izpadov in slabega odgovora na antibiotično terapijo
2.1.6. Sindrom kavde ekvine
– gre za pritisk na živce v hrbteničnem kanalu, ki kontrolirajo odvajanje vode in blata
– pritisk lahko povzroča velika hernija medvretenčne ploščice, huda zožitev – stenoza hrbteničnega kanala, tumor, gnojno vnetje
– predstavlja nujno stanje v ortopediji (bolnika je potrebno operirati v osmih urah oz. čim prej), sicer ostanejo trajne motnje odvajanja
– težave nastopijo nenadoma
– bolniku nekontrolirano uhaja voda ali blato ali pride do zapore
– zmanjšan občutek za dotik po zadnjici in nogah v obliki sedlastih hlač
– nevrološki izpadi
– potrebna je takojšnja diagnoza (MRI preiskava) in takojšna operacija
2.1.7. Skolioza
– beseda skolioza v svojem grškem korenu pomeni “zvit”
– je ena najbolj pogostih deformacij hrbtenice pri otroku, ki jo je opisal in tudi zdravil na svoj način Hipokrat v antičnem obdobju
– delitev
o nestrukturne skolioze
o strukturne skolioze
2.1.7.1. Nestrukturna skolioza
– z odpravo vzroka izgine tudi skolioza
– vzroki
o krajša spodnja okončina
o kontrakture v kolku
o bolečinski mišični krč
o histerične skolioze
2.1.7.2. Strukturna (prava) skolioza
– deformacija hrbtenice v vseh treh ravninah hkrati
o v čelni (frontalni) ravnini: levostranske oz. desnostranske skolioze
o sprememba normalnih fizioloških krivin v stranski ravnini (gledano iz strani je hrbtenica ukrivljena v obliki črke S)
o v horizontalni ravnini so vretenca zarotirana (z zadnjimi elementi so vretenca zarotirana proti konkavni krivini skolioze)
– skolioza je torej deformacija hrbtenice, ko je hrbtenica istočasno ukrivljena v levo ali desno, spremenjene so normalne fiziološke krivine hrbtenice in poglavitna komponenta je istočasna rotacija vretenc
– delitev
o glede na čas nastanka
– infantilne skolioze (od 0. do 4. leta)
– juvenilne skolioze (od 4. do 10. leta)
– adolescentne skolioze (po 10. letu)
o glede na vzrok
– primarne oz. idiopatske skolioze (80 – 90 %)
– sekundarne skolioze (10 – 20 %) – nevromišične bolezni, razvojne nepravilnosti, tumorji hrbtenice, poškodbe…
o glede na krivino
– cervikalna: C1 – C6
– cervikotorakalna: C7 – T1
– torakalna: T2 – T11
– torakolumbalna: T12 – L1
– lumbalna: L2 – L4
– lumbosakralna: L5 – S1
– kritično obdobje vsake skolioze je obdobje intenzivne rasti, to je obdobje pubertete
– z zaključkom rasti se ustavi tudi progres skolioze
– diagnoza
o večje deformacije lahko vidimo, ko otrok stoji pred nami
o test predklona – Adamsov test (grba zaradi predklona – zaradi rotacije vretenc se na konveksni strani rebra zarotirajo navzgor)
o rtg slikanje
o določevanje velikosti krivine – meritev po Cobbu (navidezni kot med najbolj nagnjenim zgornjim in spodnjim vretencem krivine)
– zdravljenje
o do 25° – le opazovanje
o več kot 25° – stezniki
o več kot 45 – 50° – operacija
2.2. Kolk in stegnenica
– anatomija kolčnega sklepa
o sklep tvorita
– čašica (acetabulum)
– vrat in glavica stegnenice
– sklepna kapsula
– anamneza – bolečina
o lokacija bolečine: ingvinalni predel s širjenjem bolečine po sprednji, notranji strani stegna do kolena
– klinični pregled
o merjenje gibljivosti sklepa
– fleksija kolka
– abdukcija kolka
– addukcija kolka
– zunanja rotacija kolka
– notranja rotacija kolka
o ugotavljanje flektorne kontrakture – Thomasov test (ekstenzija ni možna)
2.2.1. Prirojeni izpah otroškega kolka
– za normalen razvoj kolka je potreben konstanten centralni pritisk glavice stegnenice v čašico, ki se zaradi tega poglablja
– žabji položaj otroka (“frog position”)
– izpah se pojavi kot posledica necentrirane obremenitve glavice stegnenice na čašico
– posledica je, da se čašica ne poglobi oz. ne razvija pravilno (plitva čašica)
– sčasoma se kolk izpahne (navzgor in navzad)
– vzroki
o genetska pogojenost
o medenična vstava (10-krat pogosteje)
o ohlapnost vezi (sklepne ovojnice)
o povijanje v štruco
– diagnoza
o asimetrična gibljivost kolkov
o izpahnjena glavica stegnenice se lahko tiplje
o različna dolžina stegna
– testi
o Ortolanijev test – repozicijski test (izpahnjen kolk naravnamo, ob čemer čutimo preskok)
o Palmenov test – test izpaha (kolk izpahnemo, ob čemer čutimo preskok)
o ultrazvok kolka (vidi se nepravilno razvit kolk)
o rtg kolka (po 6. mesecih življenja)
– preventiva bistvenega pomena
o vsi novorojenčki morajo biti takoj po rojstvu pregledani (Ortolanijev in Palmenov test)
o vsi otroci morajo opraviti UZ kolkov
– zdravljenje
o široko povijanje
o opornice
o mavčenje
o operacija
2.2.2. Perthesova bolezen
– glavica stegnenice je dobro prekrvljena
– odmrtje (nekroza) dela ali celotne glavice stegnenice
– vzrok je motnja v krvnem pretoku (v določenem delu glavice stegnenice se prekine krvni obtok, zaradi tega ta del glavice odmre)
– vzrok bolezni ni znan
– po odmrtju se sprožijo mehanizmi obnove kosti
o odstranitev odmrle kosti
o tvorba nove kosti, ki je “mehka”
o učvrstitev nove kosti (trda kost)
– proces obnove kosti traja približno 1 leto
– diagnoza
o bolečina kolka
o omejena gibljivost kolka
o šepanje na prizadeto nogo
o rtg slikanje kolkov (pokaže okvaro glavice stegnenice)
– posledica bolezni
o zaradi pritiskov na kolk (obremenjevanje noge) se glavica posede (izgubi okroglo obliko) – glavica je v fazi obnavljanja mehka!
o posledica spremenjene oblike je neprilagajanje glavice čašici
o kolčni sklep se zaradi tega hitro obrabi
– zdravljenje
o razbremenitev kolka (bergle za 1 leto)
o gibanje v kolku brez obremenitve sklepa
o redne kontrole (rtg)
o ko kost postane čvrsta, bergle odstranimo, prične z obremenjevanjem
o operacije posledic
2.3. Koleno in golen
– anatomija kolena
o sklep sestavljajo
– spodnji del stegnenice
– zgornji del golenice
– pogačica
o vezi
– stranski vezi
• notranja (medialna) stranska vez
• zunanja (lateralna) stranska vez
– križni vezi
• prednja križna vez
• zadnja križna vez
o meniskusa
– notranji (medialni) meniskus
– zunanji (lateralni) meniskus
o mišice
– štiriglava stegenska mišica (m. quadriceps)
– pregled kolena (anamneza!)
o iz anamneze pogostokrat že lahko postavimo diagnozo
o kakšne so težave
– boleči preskoki v kolenu – poškodba meniskusa
– občutek nestabilnosti kolena – poškodba prednje križne vezi
o mehanizem poškodbe (rotacija kolena navznoter ali udarec iz strani pogosto povzroči istočasno poškodbo notranje stranske vezi, prednje križne vezi in notranjega meniskusa – trojna poškodba kolena)
– Ballottement test – ugotavljanje tekočine v sklepu
– testi nestabilnosti
o test stranskih vezi (notranja in zunanja stranska vez)
o predalčni test (prednja in zadnja križna vez)
– test za meniskuse – McMurray-ev test (notranji in zunanji meniskus)
2.3.1. Poškodbe meniskusov
– medialni (notranji) meniskus je 5 do 6-krat pogosteje poškodovan kot zunanji (posledica večje pomičnosti notranjega meniskusa in mehanizma poškodbe – najpogosteje udarec iz strani in rotacija kolena navznoter)
– običajno je poškodba v anamnezi (udarec iz strani in rotacija kolena navznoter)
– anamneza
o bolnik navaja poškodbo (nogomet, smučanje, tenis, neroden korak), pri kateri je običajno utrpel udarec iz strani ali mu je koleno zarotiralo navznoter
o bolnik navaja bolečino na notranji strani (poškodba notranjega meniskusa) ali zunanji strani kolena (poškodba zunanjega meniskusa)
o navaja, da mu je koleno nekaj ur po poškodbi oteklo
o pri hoji bolnik navaja občasne, nenadne preskoke, ki so močno boleči (občutek občasne nestabilnosti kolena)
o občasno navaja, da se mu koleno zaskoči v delno upognjenem položaju, ki je zelo boleče
– klinični pregled
o koleno je oteklo, v njem je tekočina (pozitiven Ballottement test)
o občutljiv predel notranje sklepne špranje (poškodba notranjega meniskusa) ali predel zunanje sklepne špranje kolena (poškodba zunanjega meniskusa)
o testi nestabilnosti so normalni
o pozitiven je test za notranji ali zunanji meniskus – McMurray-ev test
o punkcija sklepa: rumenkasta tekočina, brez krvi
– zdravljenje
o počitek, antirevmatik, hlajenje kolena z ledom
o običajno je potrebna operacija – artroskopska odstranitev strganega dela meniskusa
2.3.2. Poškodbe stranskih vezi
– medialna (notranja) stranska vez je pogosteje poškodovana kot zunanja (posledica mehanizma poškodbe – najpogosteje udarec iz strani in rotacija kolena navznoter)
– anamneza
o bolnik navaja poškodbo
o bolnik navaja bolečino na notranji strani (poškodba notranje stranske vezi) ali zunanji strani kolena (poškodba zunanje stranske vezi)
o navaja močnejše bolečine pri pritisku na koleno s strani
o preskokov in nestabilnosti ne čuti
– klinični pregled
o koleno je oteklo na mestu poškodbe stranske vezi
o v kolenu ni tekočine (negativen Ballottement test)
o občutljiv predel narastišča notranje stranske vezi (poškodba notranje stranske vezi) ali predel narastišča zunanje stranske vezi na stegnenici ali golenici (poškodba zunanje stranske vezi)
o test nestabilnosti pozitiven za stransko vez, negativen za križno vez
o test meniskusov (McMurray-ev test) je negativen
– zdravljenje
o počitek, antirevmatik, hlajenje kolena z ledom, opornica v blago upognjenem položaju kolena
o operacija redko potrebna
2.3.3. Poškodbe križnih vezi
– prednja križna vez je pogosteje poškodovana kot zadnja (posledica mehanizma poškodbe – najpogosteje udarec iz strani in istočasna rotacija kolena navznoter)
– vedno je poškodba v anamnezi (“karving” smučanje, nogomet, košarka)
– anamneza
o bolnik vedno navaja hujšo poškodbo pri kateri mu je koleno močno zarotiralo navznoter
o ob poškodbi je čutil, da se mu je v kolenu nekaj strgalo
o bolnik navaja bolečino v notranjosti kolenu
o navaja, da mu je koleno takoj po poškodbi oteklo
o pri hoji navaja občutek nestabilnosti kolena, ta občutek se poveča pri športih aktivnostih; v svoje koleno ni več siguren
– klinični pregled
o koleno je oteklo, v njem je tekočina (pozitiven Ballottement test)
o predel sklepnih špranj ni občutljiv
o testi nestabilnosti za stranske vezi so normalni
o pozitiven je predalčni test
o test meniskusov (McMurray-ev test) je negativen
o punkcija sklepa: kri
– zdravljenje
o počitek, antirevmatik, hlajenje kolena z ledom takoj po poškodbi
o aktivne vaje za stegensko mišico (m. quadriceps)
o pri športnikih in če okrepitev stegenske mišice ne pomaga je potrebna operativna terapija
2.3.4. Trojna poškodba kolena (nesrečna triada)
– pri hudih poškodbah, večjih silah na koleno iz strani in istočasni notranji rotaciji kolena se istočasno pretrga
o notranja (medialna) stranska vez
o notranji (medialni) meniskus
o prednja križna vez
– anamneza
o bolnik vedno navaja hujšo poškodbo
o ob poškodbi je čutil, da se je v kolenu vse strgalo
o bolnik navaja bolečino po celem kolenu
o navaja, da mu je koleno takoj po poškodbi oteklo
o pri hoji navaja stalen občutek nestabilnosti kolena, prisotni so občasni preskoki v kolenu
– klinični pregled
o koleno je oteklo, v njem je tekočina (pozitiven Ballottement test)
o predel notranje sklepne špranje je občutljiv (predel notranjega meniskusa in notranje stranske vezi)
o testi nestabilnosti za notranjo stransko vez je pozitiven
o pozitiven je predalčni test
o test za notranji meniskus (McMurray-ev test) je pozitiven
o punkcija sklepa: kri
– zdravljenje
o večinoma je potrebna operacija (odstranitev poškodovanega dela notranjega meniskusa in rekonstrukcija prednje križne vezi)
o strgana notranja stranska vez se zaceli brez operacije
2.3.5. Osgood-Schlatterjeva bolezen
– vzrok bolezni neznan
– odmrtje (nekroza) kosti v predelu narastišča patelarnega ligamenta kot posledica slabe prekrvavitve
– obolevajo večinoma dečki od 10. do 14. leta
– pojavi se bolečina in oteklina na zgornjem delu golenice (predel narastišča patelarnega ligamenta)
– bolečina se veča pri iztegovanju kolen
– vsi testi za koleno so negativni
– bolezen spontano izzveni po končani rasti
– diagnozo potrdi rtg slikanje
– zdravljenje
o počitek
o antirevmatik
o TENS
o vaje za stegensko mišico
o zmerna fizična aktivnost
o ortoza
2.4. Gleženj in stopalo
2.4.1. Vnetje Ahilove tetive
– Ahilovo tetivo sestavljajo
o mišica gastroknemius (medialna in lateralna glava)
o mišica soleus
o najmočnejša tetiva v telesu
– običajno po dolgotrajnih športnih aktivnostih (tek, hoja navzgor)
– pojav lokalne bolečine na mestu narastišča Ahilove tetive na petnico ali 3 cm navzgor, kjer je tetiva najslabše prekrvljena
– bolnik lahko stopi na prste, vendar je boleče
– potrebno je mirovanje in lokalno hlajenje z ledom
– antirevmatik nekaj dni (3 – 7 dni)
– fizioterapija (TENS, UZ)
– primerna obutev, ki ne tišči v predelu vnetja, pomaga tudi vložek pod petnico – razbremenitev tetive)
– blokada ne! (nevarnost pretrganja tetive)
2.4.2. Raztrganje Ahilove tetive
– običajno moški v srednjih letih, pogosto nekdanji športnik (obrabne spremembe v tetivi)
– pri skoku, teku se pojavi nenadna pekoča bolečina na zadnji strani gležnja (bolnik ima občutek, da se je nekaj strgalo)
– običajno se pretrga 3 cm nad narastiščem na petnico (najslabše prekrvljen predel)
– bolnik ne more stopiti na prste
– lokalna bolečina, oteklina, lahko tipamo vrzel v kiti
– operativno zdravljenje (šiv tetive)
2.4.3. Prirojeno ekvino-varusno stopalo
– najpogostejša prirojena napaka stopala, lahko eno ali dvostranska
– značilne so tri komponente deformacije
o ekvinus stopala (fleksija v gležnju – predvsem posledica skrajšane Ahilove tetive)
o varus stopala (stopalo je obrnjeno navznoter – predvsem posledica skrajšanih mišic na notranji strani stopala)
o adduktus stopala (sprednji del stopala je še dodatno obrnjen navznoter)
– vzrok deformacije ni jasen – položaj ploda v maternici, kjer so nogice spodvihane?
– skrajšane mišice na zadnji strani gležnja in mišice na notranji strani stopala
– oblika kosti je sprva normalna, spremenjen je le njihov položaj
– če deformacija traja predolgo (več mesecev brez zdravljenja) se deformirajo tudi kosti
– deformacijo je potrebno čimprej ugotoviti in pričeti z zdravljenjem
– čim prej namestimo redresijski (korekcijski) mavec, ki ga menjavamo na nekaj dni
– mavčenje nadaljujemo do ozdravitve, nato so potrebne redresijske (korekcijske vaje)
– če mavčenje ni učinkovito, se v starosti enega leta odločimo za operacijo
2.4.4. Hallux valgus
– najpogostejša deformacija stopala pri ženskah v srednjih letih
– aprednji del stopala je razširjen, palec je v valgus položaju, boleč kostni izrastek na stranskem delu palca
– večinoma nastane kot posledica neprimerne obutve (visoke petke, ozek sprednji del čevlja)
– preventivni ukrepi (primerna obutev)
– pri manjši deformaciji predpišemo vložek za korekcijo (vložek med 1. in 2. prstom), korekcijske vaje
– večje deformacije operiramo
2.5. Ramenski obroč
– anatomija ramenskega obroča
o ramenski obroč sestavljajo 4 sklepi
– gleno-humeralni sklep (sklep med lopatico in glavico nadlahtnice)
– akromio-klavikularni sklep (sklep med lopatico in ključnico)
– sterno-klavikularni sklep (sklep med ključnico in prsnico)
– skapulo-torakalni sklep (sklep med lopatico in prsnim košem)
o gleno-humeralni sklep
– sklep med glavico nadlahtnice in lopatico
– stabilnost mu daje sklepna ovojnica in mišice rotatorne manšete (supraspinatus, infraspinatus, subscapularis, teres minor)
– anamneza
o bolečina v ramenu, ki se širi do komolca
o omejena gibljivost ramena
o nestabilnost ramena – izpahi
– klinični pregled
o inspekcija, palpacija
o merjenje gibljivosti sklepa
– abdukcija in addukcija
– zunanja in notranja rotacija
– fleksija in ekstenzija
o bolečinski lok
o ocena mišične moči (abdukcija)
2.5.1. Utesnitveni sindrom ramena
– z leti nastajajo obrabne spremembe, ki povzročijo spremenjeno obliko akromialnega odrastka (kljunast izrastek)
– posledica je stanjšan prostor po katerem se giblje glavica nadlahtnice
– glavica nadlahtnice ima najmanj prostora pri gibu abdukcije med 60 – 120 stopinj
– pojavi se bolečina v ramenu
– značilen je bolečinski lok
– zdravljenje
o počitek
o antirevmatik
o fizioterapija (obsevanje, TENS)
o vaje za jačanje mišic ramenskega obroča (z ojačitvijo mišic se prostor poveča)
o blokade sklepa
o operacija (odbrusimo izrastek)
2.5.2. Kalcinirajoči tendinitis ramena
– pri gibu abdukcije v rami se mišice stisnejo ob akromialni izrastek
– posledica dolgoletnih pritiskanj je obraba mišice
– v obrabljeni del mišice se kopiči kalcij, ki lahko povzroča vnetje in bolečine
– diagnozo postavimo z rtg slikanjem
– zdravljenje
o počitek
o antirevmatik
o fizioterapija (obsevanje, TENS)
o operacija (odstranitev kalcija)
2.5.3. Nestabilnost rame
– sama oblika ramenskemu sklepu ne daje stabilnosti
– stabilnost daje sklepna ovojnica, ki je ojačana z vezmi in mišicami
– poškodba sklepne ovojnice in mišic povzroči ponavljajoče izpahovanje ramenskega sklepa
– vedno je potrebna poškodba, ki pripelje do izpaha ramena
– izpahi se nato lahko ponavljajo
– v 95 % se glavica nadlahtnice izpahne navzpred (sprednji izpah)
– možen je tudi izpah glavice navzad ali navzdol (5 %)
– po prvem izpahu je potrebno sklep naravnati in ga imobilizirati za 5 – 6 tednov, nato razgibavanje in vaje
– če se izpahi ponavljajo, je potreba operacija (zašitje strgane sklepne ovojnice)
2.6. Komolec podlaket in roka
2.6.1. Epikondilits lateralis humeri – teniški komolec
– vneto narastišče mišic ekstenzorjev zapestja na lateralni (zunanji) epikondil nadlahtnice
– nastane pri dolgotrajnih ponavljajočih gibih v zapestju v smislu ekstenzije – tenis
– prisotna lokalna bolečina, ki se širi vzdolž mišic ekstenzorjev zapestja, bolečina se poveča pri ekstenziji v zapestju, zlasti proti uporu
– gibljivost komolca je normalna
– potrebno je mirovanje in lokalno hlajenje z ledom
– antirevmatik nekaj dni (3 – 7 dni)
– izogibanje gibom, ki povzročajo bolečino (ekstenzija zapestja)
– fizioterapija (TENS, UZ)
– opornica
– blokada (Ksilokain + Kenalog)
– operativna terapija zelo redko
2.6.2. Epikondilits medialis humeri – komolec golfista
– vneto narastišče mišic fleksorjev zapestja na medialni (notranji) epikondil nadlahtnice
– nastane pri dolgotrajnih ponavljajočih gibih v zapestju v smislu fleksije – golf
– prisotna lokalna bolečina, ki se širi vzdolž mišic fleksorjev zapestja, bolečina se poveča pri fleksiji v zapestju, zlasti proti uporu
– gibljivost komolca je normalna
– potrebno je mirovanje in lokalno hlajenje z ledom
– antirevmatik nekaj dni (3 – 7 dni)
– izogibanje gibom, ki povzročajo bolečino (fleksija zapestja)
– fizioterapija (TENS, UZ)
– opornica
– blokada (Ksilokain + Kenalog)
– operativna terapija zelo redko