Vprašanja in odgovori ter izbrane teme iz mikrobiologije

1.      Razlike med bakterijskimi sporami in sporami gliv

 

  • bakterijske spore
    • le nekatere so sporogene – ena spora, ena bakterija – mirujoč stadij (tako lahko preživijo v neprimernih življenjskih pogojih)
    • zelo trdovratne za uničenje – le sterilizacija
    • samo paličaste bakterije
  • spore gliv
    • nastajajo na koncu značilnih hif, ki so organ za razmnoževanje
    • nastajajo v ogromnih količinah, širijo na velike razdalje
    • mnoge odpornejše od vegetativnih celic
    • plesni lahko delajo spolne in nespolne spore

Preberi več o Vprašanja in odgovori ter izbrane teme iz mikrobiologije

Glive, virusi in paraziti

Candida albicans

Candida albicans [kándida álbikans] je vrsta kvasovk iz rodu kandid (Candida), ki najpogosteje povzroča kandidozo (okužba z eno od vrst kandid) pri ljudeh. Gre zaoportunistično okužbo, kar pomeni, da se bolezen pojavi le pri osebah z zmanjšanoodpornostjo. Okužba prizadene zlasti usta ali spolovila. Hujša oblika je sistemska kandidoza, ki je pogosto smrtna in prizadene predvsem bolnike s hujšo imunodeficienco (okrnjenost imunskega sistema) – bolniki z aidsom, zdravljene s kemoterapijo, po presaditvikostnega mozga …

  1. albicanssicer naseljuje normalnočrevesno floro in normalno ne povzroča škodljivih učinkov.

 

Microsporium spp

Mikrosporija je kožna bolezen domačih živali, še posebej mačk in psov. Prenosljiva je tudi na ljudi, vendar se jo da zdraviti.

Mikrosporija je nalezljiva kožna bolezen (dermatofitija). Spada v skupino zoonoz, to je bolezni, ki so nevarne ljudem in živalim in se po naravni poti prenašajo z živali – vretenčarjev na ljudi in obratno. Najpogosteje se pojavi pri mačkah, psih in konjih. Redkeje pri ovcah in le izjemoma pri perutnini. Bolezen je nevarna ljudem, mačja in pasja zlasti otrokom, konjska njihovim oskrbovalcem.

Etiologija: Mikrosporiaza spada med dermatomikoze – bolezni, ki jih povzročajo glivice iz rodu Microsporum. Pomembnejše vrste so: Preberi več o Glive, virusi in paraziti

Bakterije

Rod Staphilococcus

Stafilokoki (znanstveno ime Staphylococcus) so rod gram pozitivnih ( G+), negibljivih in ne sporogenih aerobnih ali anaerobnih kokov (okroglih bakterij) v grozdastih skupinah, ki lahko povzročajo gnojna vnetja in sepse[1], vendar je večina vrst za človeka nenevarnih in so del normalne bakterijske flore na koži in sluznicah. Prisotni so povsod po svetu in predstavljajo tudi manjši delež bakterij v prsti.

Rod stafilokokov zajema 34 različnih vrst.

Nekatere vrste, ki živijo v drugih organizmih, lahko s toksini, ki jih izločajo, povzročajo bolezni. Njihovi toksini so tudi pogost vzrok okužb s hrano, saj se te bakterije razmnožujejo v neprimerno shranjeni hrani. Staphylococcus aureus – imenovan tudi zlati stafilokok – je najpogostejši vzrok stafilokoknih okužb. Staphylococcus aureus je bakterija, ki je pogosto del kožne flore, najdemo pa jo tudi v nosu in žrelu. Njeni toksini škodujejo prebavnemu traktu, kar lahko privede do bruhanja ali driske. Prenaša se kapljično (s kapljicami) pri kihanju in kašljanju. Preberi več o Bakterije

Izpit iz higiene

  1. DEFINICIJA HIGIENE S KRATKIM KOMENTARJEM

 

Higiena je medicinska veda, ki ima svojo vsebino, pristop in metode dela.

Proučuje zdravstveno stanje prebivalstva, ter pojav in gibanje bolezni v posamezni populaciji in pri posamezniku v povezanosti z dejavniki življenjskega okolja.

Oblikuje navodila (splošna in specialna) za varovanje in krepitev zdravja in delovne sposobnosti posameznika in populacije.

Cilj je razvijanje najvišje možne oblike fizične, psihične in socialne blaginje človeka v danih razmerah.

Raziskuje vplive dejavnikov naravnega okolja na biološko vrednost in zdravje prebivalstva, na telesni, psihični in socialni razvoj človeka ter njegovo produktivnost zato, da oblikuje navodila za zdravo in varno življenje.

Skrbi zlasti za zdravstveno ogrožene skupine prebivalstva, ki so bolj izpostavljeni negativnim dejavnikom okolja.

FIZIOLOŠKO ANATOMSKA DEFINICIJA; je kakovost telesa, ko uspešno reagira na zunanje in notranje dražljaje brez funkcionalnih in drugih motenj.

Skuša preprečevati bolezni in nezgode in omogoča harmoničen telesni razvoj in psihofizično zdravje človeka.

Daje predloge za saniranje negativnih vplivov okolja, odpravlja nezdrave navade in zagotavlja zdrave.

V vsakem okolju išče koristne in škodljive dejavnike, ki vplivajo pozitivno ali negativno na zdravje in prav tako poskuša odpraviti negativno.

Preberi več o Izpit iz higiene

Vprašanja in odgovori ter izbrane teme iz higiene z ekologijo

iz gr. χε τεχνε χυγιειν (iz χυγιες – zdrav) – nauk o ohranitvi zdravja

  • higiena je medicinska veda, ki ima svojo vsebino, pristop in metode dela
  • preučuje
    • zdravstveno stanje prebivalstva v interakciji z vplivi okolja
    • celo življenje in dejavnosti človeka (spremlja, raziskuje, opredeljuje)
    • pojav in gibanje bolezni v posamezni populaciji in pri posamezniku v povezavi z dejavniki okolja
    • vplive dejavnikov okolja (naravnega, socialno-ekonomskega) na biološko vrednost in zdravje prebivalstva (telesni, psihični in socialni razvoj človeka in njegova produktivnost)
    • v vsakem okolju išče koristne in škodljive dejavnike, ki vplivajo pozitivno ali negativno na zdravje
  • oblikuje
    • ukrepe za varovanje zdravja
    • navodila (splošna in specialna) za ohranitev in krepitev zdravja in delovne sposobnosti posameznika in populacije
    • navodila za zdravo in vrano življenje
    • predloge za saniranje negativnih vplivov okolja
  • cilj
    • razvijanje najvišje možne oblike fizične, psihične in socialne blaginje človeka v danih razmerah
    • odpravljanje negativnih dejavnikov za zdravje
    • preprečevanje bolezni in nezgod
    • harmoničen telesni razvoj in psihofizično zdravje človeka
    • odpravljanje nezdravih navad in zagotavljanje zdravih
  • skrbi
    • zlasti za zdravstveno ogrožene skupine prebivalstva, ki so bolj izpostavljeni negativnim dejavnikom okolja (nekateri tukaj razumejo predvsem uboge pasivne kadilce, ki zaradi nas kadilcev trpijo hude muke, op.a.)

Preberi več o Vprašanja in odgovori ter izbrane teme iz higiene z ekologijo

Zdravstvena in socialna zakonodaja – odgovori na vprašanja

Ekonomske in socialne pravice: so pravice pozitivnega statusa, začele z Weimarsko ustavo

  • ekonomske: pravica do zasebne lastnine in dedovanja, svoboda dela (prosta izbira zaposlitve,dostopnost del.mesta pod enakimi pogoji,prepoved prisilnega dela),
  • socialne pravice: socialno varstvo, zdr.zavarovanje, pravice invalidov(usposabljanje za delo,izobraževanje iz javnih sredstev),
  • družinske pravice: zakonska zveza in dužina, pravice in dolžnost staršev-vzdrževati,izobraž.,vzgajati,omogočiti zdravo rast, svobodno odločanje orojstvu otrok, pravice otrok: pred-soc., ekon., teles., dušev. izkoriščanjem,
  • pravice v zvezi z izobraževanjem, znanostjo in umetnostjo (izobraževanje in šolanje-svobodna izbira, OŠ je obvezna in se financ. iz javnih sredstev; avtonomnost univerze in drugih visokih šol,svoboda znanosti in umetnosti-vsakomur svoboda do znanst.in umetniš.ustvarjanja) .

 

Sodstvo, drž tožilstvo, odvetniki, notarji in sodni svet.

Sodnike voli DZ na predlog sodnega sveta – 11 članov (5 jih voli DZ, 6 pa sodniki sami med seboj). Sodni svet strokovno oceni kandidate. Preberi več o Zdravstvena in socialna zakonodaja – odgovori na vprašanja

Vaja za zakonodajo v zdravstvu

SISTEM PRAVNE UREDITVE ZDR.VARSTVA, ZAVAROVANJA, DEJAVNOSTI

ZDR.VARSTVO = urejeno z zakonom o zdr.varstvu  in zavarovanju,
ZAVAROVANJE= urejeno z zakonom o zdr.varstvu in zavarovanju, poleg tega pa še s splošnimi akti ki jih sprejme ZZZS>najp. so »Pravila obveznega zdr.zavarovanja«,
ZDR.DEJAVNOST= urejena z zakonom o zdr. dejavnosti,
ZDR.SLUŽBA ZDRAVNIKOV IN ZOBOZDRAVNIKOV= urejena z zakonom o zdravstveni službi;

Vse naštete zakone dopolnjujejo št. podzakonski akti ali pravila in pravilniki ki jih izdaja MZZ.
Lekarniška dejavnost = urejena z zakonom o lekarniški dejavnosti; Preberi več o Vaja za zakonodajo v zdravstvu