Pogosti problemi, s katerimi se medicinska sestra srečuje pri umirajočem so dehidracija, bolečina, neješčnost in hiranje, slabost in bruhanje, depresivnost, težko dihanje, gibanje telesa in ustrezen položaj, vse te simptome lahko lajšamo nefarmakološko.
Dehidracija
Umirajoči pogosto ne morejo izraziti svoje potrebe po tekočini. Sluznica v ustni votlini postane bela, obložena. Turgor kože je popustil, oči nimajo svojega leska,zmanjša se diureza. Medicinska sestra in svojci lahko pomagajo s tekočino po kapljicah, v ustni kotiček, z brizgalko, ali z vlaženjem ustnic in sluznico ust z vlažno gobico
Neješčnost in hiranje
Nekateri bolniki prejemajo zdravila proti neješčnosti in hiranju. Medicinska sestra lahko svetuje glede primerne prehrane.
Pri tem mora upoštevati prehransko piramido. S pravilno prehrano vzdržujemo odpornost organizma, dobro počutje. S hrano telo pridobiva energijo in vzdržuje telesno toploto. Obroki morajo vsebovati beljakovine, ogljikove hidrate, maščobe, vitamine, minerale, balastne snovi in vodo. Medicinska sestra mora poznati običaje v zvezi s hrano, okus ljudi in možne tabuje. Umirajoči bolniki pogosto odklanjajo hrano. Niso lačni, hrana jim smrdi, imajo pekočo bolečino v ustih,…
Svetujemo obroke večkrat na dan, v majhnih količinah in vedno sveže pripravljeno. Drugačen je pogled na krožnik s pisanimi živili in v majhnih količinah kot krožnik s pogreto, postanimi živili. Zelo bolan in prizadet bolnik ne more jesti sam. Zavedati se moramo, da je hranjenje drugega zelo psihično obremenjujoče. Umirajoči bolnik ne sme dobiti občutka, da je to opravilo za tistega, ki ga hrani naporno, da se mu mudi, mu je neprijetno in da se čim prej zaključi. Medicinska sestra je dolžna oceniti njegov tek (Kalšek, 2008). Bolnika hranimo dokler želi, hrane mu ne vsiljujemo za vsako ceno, upoštevamo željo in potrebo bolnika. Ko bolnik umira, umira celo telo in tudi potreba po hrani se zmanjšuje in funkcija prebave peša.
Slabost in bruhanje
Kvaliteta življenja je zelo omejena zaradi slabosti in bruhanja. Slabost je neprijeten občutek potrebe po bruhanju, ki ga pogosto spremljajo znaki vzdraženega avtonomnega živčevja: bledica, mrzel pot, slinjenje, tahikardija, strah, driska. Bruhanje pa je prisilno izločanje vsebine želodca, dvanajstnika in jejunoma skozi usta. Vzroki bruhanja in slabosti se pri obolelih za rakom prepletajo. Prezračimo prostor, namestimo ga v kar se da udoben položaj, poučimo svojce, da je ponujena hrana vedno sveže pripravljena, v manjših količinah, lepih barvah, brez izrazitih vonjav,…Vendar velikokrat to ni dovolj
Težko dihanje
Dihanje je izmenjava plinov, kisika in ogljikovega dioksida. Predihanost pljuč je izrednega pomena. Aktivnost dihanja je pri umirajočem bolniku velikokrat zelo otežena. Naloga medicinske sestre je, da pomaga do lažjega dihanja. Vzdrževanje primerne mikroklime je prvi ukrep. Pazimo, da ni prepiha. Ob tem mora biti zagotovljena primerna vlažnost zraka in temperatura le tega. Včasih je potrebno odstraniti cvetje, preproge, pernate blazine,… Svojce opozorimo, da brišejo prah z vlažno krpo. Umirajočega namestimo v ustrezen položaj. Če je možno, naj umirajoči pije tekočino. Čista nosna votlina omogoča prehod zraka. Če je prisoten kašelj, omogočimo ustrezen položaj, odstranimo izpljunke, masiramo po prsnem košu
Gibanje in ustrezen položaj
Gibanje telesa in ustrezni, želeni položaji so za človeka življenjskega pomena. Pomanjkanje in odsotnost gibanja telesa povzroča telesne in psihične spremembe. Posledice negibljivosti se lahko pokažejo na vseh organskih sistemih. Srčno- žilni sistem se odziva z motnjami uravnavanja krvnega tlaka, tvorbo krvnih strdkov in oslabljenim delovanjem srca. Dihanje je običajno plitvo in oteženo. Sklepi postanejo otrdeli. Zmanjšanje mišične mase je naslednja posledica negibljivosti. Tudi nastanek osteoporoze je povezano z negibljivostjo. Ovirana je prebava, moteno je izločanje blata in tudi urina. Medicinska sestra pomaga umirajočemu z namestitvijo v ustrezen položaj. Njena naloga je tudi poučiti svojce. Umirajočega vse boli,vsak premik na postelji mu prizadene bolečine.
Za umirajočega je najudobnejša bolniška postelja, z zračno blazino za preprečevanje nastanka preležanin. Zgornje in spodnje ekstremitete podložimo z ustreznimi blazinami. Naloga medicinske sestre tudi, da opozori na pravočasno menjavo položaja. Umirajočega bolnika pa obračamo samo takrat, ko je to nujno potrebno in združeno z ostalimi aktivnostmi (umivanje, menjava plenice,..) vedeti moramo, da vsako dodatno in nepotrebno obračanje bolniku povzroči samo bolečino. Splošno merilo kakovosti zdravstvene nege je uspešnost preprečevanja preležanin pri bolnikih vezanih na posteljo, s pomočjo spreminjanja položaja in vzdrževanja čistoče
Naštej 5 najpogostejših simptomov, ki jih imajo pacienti v paliativi?
Dehidracija, utrujenost, oslabelost, bolečina, slabost, bruhanje
Ukrepi ZN pri suhih obloženih ustih in jeziku!
Preglej zdravila, ki bi lahko pripomogla k vzrokom za to stanje
Ustna nego je treba vzpodbujati oziroma izvajati najmanj 4x dnevno po vsakem obroku, zjutraj in zvečer
Redno ponujaj hladne, nesladkane pijače ali strt led
Nekaterim pacientom ustreza tudi umetna slina
Nekaterim pacientom ustreza žvečenje nesladkanih žvečilnih gumijev
Cilji celostne obravnave
življenja ne skrajševati in ne podaljševati za vsako ceno;
- lajšanje najbolj motečih simptomov, na prvem mestu bolečine;
- psihosocialna podpora bolniku v smislu zmanjševanja strahu pred smrtjo, upoštevanje želja in ohranjanja dostojanstva;
- obogatitev prostega časa za boljšo kakovost življenja v danih možnosti;
- zdravstvena vzgoja bolnika in svojcev v času umiranja;
- opora v oskrbi in občutek varnost;
- koordinacija družinske dinamike;
- Priprava na slovo in žalovanje
Namen družinskega sestanka
- Seznanitev bolnika in svojcev z diagnozo, prognozo, predvidenim potekom bolezni, poslabšanji;
- Preverjanje in poenotenje razumevanja bolezni in njenega poteka pri bolniku in svojcih;
- Seznanitev bolnika in svojcev s paliativno oskrbo;
- Seznanitev svojcev z obsegom nege in pomoči, ki jo potrebuje bolnik, z zmožnostjo gibanja, prehrano,…;
- Spoznavanje potreb in želj bolnika, družinskih razmer in sposobnosti bližnjih za oskrbo bolnika;
- Določitev ciljev oskrbe;
- Oblikovanje načrta oskrbe
Naštejte faze prilagajanja družine na umiranje in smrt
Prva- pripravljalna faza
Druga faza – življenje s terminalno boleznijo
Tretja faza- sprejetje neizbežnega
Vloga paliativnega tima na primarni ravni
- sestavljajo izbrani zdravnik,dežurna služba oz. medicinska sestra
- Sodelujejo na podlagi ocene samostojnosti bolnika in svojcev pri nadaljnjem obvladovanju bolezni skupaj z bolnikom in/ali svojci pripravijo individualni načrt za nadaljnjo obravnavo bolnika, ki vsebuje potrebne aktivnosti vse izvajalce.
- Koordinator paliativne oskrbe na primarni ravni je zdravnik in ta tudi zagotovi, glede na bolnikove potrebe, vključitev drugih izvajalcev v paliativni tim ( socialna oskrba, neformalna pomoč na domu, Hospic).
- Ravno tako je dolžnost koordinatorja paliativne oskrbe da, na primarni ravni seznani bolnika in svojce z individualnim načrtom obravnave in vrednoti realizacijo načrta na timskih sestankih z vključenimi izvajalci.
Etična načela v paliativni oskrbi (naštej 6)
- Dobronamernost
- Neškodljivost
- Spoštovanje pacientove avtonomije in njegove svobodne izbire
- Verodostojnost
- Zvestoba
- Pravičnost
Oblikovanje načrta oskrbe
Paliativna oskrba ima tri osnovne namene: lajšanje simptomov, podpora pri težkih odločitvah in ob koncu življenja nega.
Naštejte korake sporočanja slabe novice poteka po kanadskem modelu SPIKES
-
- Prvi korak: PRIPRAVA (S: Settin the interview)
- Drugi korak: Ugotoviti, kaj bolnik že ve (P : Perception of the patient)
- Tretji korak: Ugotoviti koliko in v kakšnih potankostih bolnik želi izvedeti ali pridobivanje bolnikovega poziva (I: invitation)
- Četrti korak: Sporočanje dejstev (K: knowledge)
- Peti korak: Podpora bolnikovim čustvom (E: Emotions)
- Šesti korak: Strategija za prihodnost in povzetek (S: strategy, summary)
Načini obvladovanja bolečine?
Farmakološke(z zdravili), nefarmakološke (položaji, pomoč pri obračanju, gretje, hlajenje,..)
- Stopnje upanja
- Brezup
- Upanje za preživetje
- Upanje za boljšo prihodnost
- Upanje za duhovno realizacijo in razsvetljenje
- Upanje za izpolnitev v prihodnjem trenutku
Katere nefarmakološki ukrepe izvajamo pri bolniku z dispnejo
- Kisik.
- Ustna nega.
- Sprememba položaja.
- Povečanje pretoka zraka.
- Omejimo število obiskov.
- Prenehanje dajanja tekočin parenteralno…
IZREDNI
Koliko časa traja žalovanje?
Normalno žalovanje traja približno eno leto, žalujoči mora čez vse faze žalovanja, drugače žalovanje ni zaključeno.
Koliko faz stomatitisa poznaš?
Stadij 1: Rahla rdečina in oteklina ustne sluznice.
Stadij 2: Rdečina in oteklina s posameznimi razjedami v sluznici.
Stadij 3: Huda rdečina in oteklina z obsežnimi razjedami, ki zajemajo do 50% ustne sluznice. Stadij 4: Huda rdečina in oteklina, z obsežnimi globokimi in krvavečimi razjedami, ki zajemajo več kot 50% ustne sluznice.
Kakšen je pomen gibanja pri pacientu v terminalni fazi?
Čim manj gibanja, razen ko je to nujno potrebno. Takrat pa si pomagamo z raznimi pripomočki, pacientu dam pol ure pred aktivnostjo analgetično terapijo,damo mu MO. Npr. pri negi telesa, pri odvajanju,…
Na koliko ravneh zdravstvene dejavnosti se izvaja PO?
-
- PO na domu
- PO v bolnišnici
- PO v institucionalnem varstvu
- PO v Hospicu
Posebnosti oskrbe rane v PO!
Na rane dajemo obloge z morfijem, ki jih pripravijo v lekarni.
Dejavniki, ki vplivajo na zaprtje v PO!
Katere simptome v PO lahko lajšamo z nefarmakološkimi metodami in kako?
Kateri so cilji prehranske obravnave v PO?
Osnovni cilj prehranske obravnave in podpore je ohranjanje funkcionalne telesne mase, torej mišic, s tem dosežemo ohranjanje telesne zmogljivosti, boljšo kvaliteto življenja in tudi boljši učinek zdravljenja. Cilj je preprečiti podhranjenost.
Bolniki potrebujejo kvalitetno hrano, ki vsebujejo dovolj beljakovin z esencielnimi aminokislinami. Hrana mora biti energetsko dovolj bogata z zadostnimi količinami mikroelementov in vitaminov. Obroki morajo biti majhni, lahko prebavljivi in številni, okolje primerno (čim manj vonjav). Ker bolnik, kljub dobri osnovni prehrani še naprej hujša in izgublja mišično maso , potrebuje še specifično prehransko podporo, ki modulira kronično vnetno stanje in preprečuje nadaljnje izgubljanje mišične mase.
Kaj je glavni cilj obravnave umirajočega pacienta z dispneo?
Kako se spopadamo z obstipacijo v PO?